Splošno

Kunce lahko redimo na različne načine. Poleg ljubiteljskih in športnih gojiteljev so v Sloveniji najmočneje zastopani rejci kuncev za prirejo mesa. S tem omogočajo slovenskemu porabniku, da se oskrbi s kakovostnim mesom, prirejenim doma. Reja kuncev je v Sloveniji nazadovala, predvsem zaradi slabe oskrbe z zdravili ali dodatki krmi, s katerimi preprečujemo visoke izgube. Zaradi obsega prireje in velikih stroškov proizvajalci nimajo interesa, da izpeljejo postopek priznavanja. Za gospodarno prirejo rejci potrebujejo kakovostne plemenske živali, s katerimi bodo priredili dovolj, da ob vseh težavah, ki jih v kunčereji ne manjka, ne bodo obupali.


Rejski program vzdržuje osnovni populaciji maternalne in očetovske linije slovenske selekcije kuncev za meso, imenovane SIKA. V Sloveniji uporabljamo dvolinijsko križanje, predvsem zaradi majhnega obsega kunčereje, ki nam ne dovoljuje trolinijskega križanja, saj bi bilo razmerje med nukleusom in proizvodnim nivojem neugodno. Tako rejski program vključuje rejske in selekcijske cilje, ki so zasnovani na izhodišču, da je prireja kuncev za meso osnovana na dvolinijskem križanju. Selekcijski in rejski cilji se pri maternalni in očetovski liniji razlikujejo, na ta način pa omogočajo ugoden učinek križanja. Razširitev na trolinijsko nekuntinuirano shemo bi bila iz rejskega vidika dobrodošla, saj bi pri hibridnih samicah lahko pričakovali boljšo plodnost in pri potomcih tudi boljšo preživitveno sposobnost.


Rejski program nadaljuje urejanje področja kunčereje, ki je v Sloveniji slabo razvito, zadnje čase pa podobno kot ostala področja v živinoreji čuti posledice svetovne krize. V evropskem prostoru žal tudi še ne moremo govoriti o sistematskem obvladovanju zdravstvenih težav, ki kunčerejo močno ovirajo že od leta 2001. Poleg reje za trg je reja kuncev lahko tudi reja za samooskrbo družin, kar jim lahko zagotavlja prirejo kakovostnega mesa za sorazmeroma majhne stroške, podobno kot se oskrbujejo z zelenjavo iz vrta.