Nucleus herds: G.G.P.: 7.000 svinj

Produce Danish Landrace

Danish Large White

Danish Duroc

Danish Hampshire

Multiplier Herds: G.P.: 45.000 svinj

Produce Danhybrid females (L x LW)

Danline males (LW x D og H x D)

Parent herds:1.000.000 svinj

Use Danhybrid females and Danline males

Slaughter pigs: 21.500.000 prašičev

Nukleus črede: Danbred selekcija prašičev ima skupaj populacijo 6400 čistopasemskih svinj; po pasmah:
Danska Landrace 2300 svinj
Danski Yorkshire 2100 svinj
Danski Duroc 1500 svinj
Danski Hampshire 500 svinj

Razmnoževalne črede: 255 čred je priznanih za razmnoževanje, kjer je populacija 35.000 svinj. Tu je poizvodnja F1 Danhybrid - LY mladic, ki se uporabljajo kot starševske matere v proizvodnji.

• Selekcijski cilji

• Testiranje plemenske črede

Selekcija prašičev v DanBred plemenskih čredah temelji na rezultatih testa lastne preizkušnje in potomcev na centralni testni postaji ter testa na obratih. Za velikost gnezda temelji selekcija na podatkih iz nukleus in razmnoževalnih čred. Testiranje v čredah so vključili v DanBred selekcijski program, da bi povečali število testiranih živali in tako dobili izboljšano bazo za izvrednotenje in selekcijo plemenskih živali. Veliko količino podatkov, ki so zbrani letno od več kot 80000 testiranih živali, shranjujejo in obdelujejo v centralnem računalniku z uporabo animal model - BLUP. Na nacionalnem nivoju uporablja visoko zmogljivo računalniško tehniko od leta 1987 dalje. Testni rezultati dovoljujejo izračun indeksa za vsako žival vsak teden na osnovi naslednjih lastnosti, ki se uporabljajo v selekcijskih ciljih:

- Dnevni prirast od rojstva do 30 kg


- Dnevni prirast od 30 do 100 kg


- Konverzija krme


- % mesa


- pH mesa


- klavni izplen (za paternalne linije)


- Velikost gnezda (za maternalne linije)


- Zgradba telesa

Na centralni postaji za testiranje merjascev uporabljajo zadnjo tehniko transponderskega sistema beleženje porabe krme, na živih živalih pa merijo mesnatost s pomočjo ultrazvočno aparaturo. Klavne polovice analizirajo v avtomatskem klasifikacijskem centru z uporabo meritev debeline mesa in slanine za izračun deleža mesa. Letno opravijo več kot 1.000 popolnih disekcij, da bi preverjali točnost merjenja.

80.000 merjascev in mladic letno
Obdobje: 30 - 100 kg
Vhlevitev: 8 - 15 živali v boksu
Prehrana: po volji
Lastnosti: dnevni prirast, delež mesa, velikost gnezda, zgadba telesa

• Test lastne preizkušnje na postaji

5.500 merjascev letno
Obdobje: 30 - 100 kg
Vhlevitev: 12 živali v boksu
Prehrana: po volji, individualno merjenje zauživanja krme
Lastnosti: dnevni prirast, delež mesa, konverzija krme, zgadba telesa

• Osemenjevanje

Osemenjevanje je pomemben del genetskega programa. Okoli 90% gnezd v 60 nukleus čredah je oplojenih s po proizvodnosti najbolje uvrščenimi merjasci v shemi testiranja črede merjascev za osemenjevanje.

• Genetski napredek

Povprečni genetski napredek, ki je bil opažen v zadnjih treh letih pri štirih danskih čistih pasem

• Rezultati testiranja

Vrednosti lastnosti za živali testirane v plemenskih čredah

Vrednosti lastnosti za živali testirane na testni postaji

• Bodočnost - ocenjena proizvodnost DanBred plemenskih prašičev v letu 2016

1.4. ZAKLJUČKI

Iz opisov petih primerov rejskih združenj in organizacij v EU lahko strnemo njihove najpomembnejše cilje, naloge in pomene:

- Cilji združevanja so v racionalnem in učinkovitem izvajanju selekcijskih programov, prenosu znanja, trženju in promociji prireje prašičev ter prašičjega mesa.

- Selekcijski programi so skupni za področje delovanja zduženja oz. podjetja ali pa so nacionalni kot je to primer na Danskem in Finskem.

- V vseh primerih imajo skupno infrastrukturo kot so testne postaje, informacijski centri za obdelavo podatkov, itd.

- Velik poudarek je dan trženju plemenskih in klavnih prašičev - združenja imajo svojo blagovno znamko.

- Pomembna je zaščita prašičereje pred boleznimi z uravnavanjem prometa prašičev in preprečevanjem (oviranjem) prometa iz drugih področij ali držav.

- Vse organizacije imajo dobro strokovno kadrovsko zasedbo ali pa imajo sklenjene pogodbe za sodelovanje z raziskovalnimi in strokovnimi inštitucijami. Ena zelo pomembnih dejavnosti je prenos znanja neposredno k rejcem v proizvodnjo in izvajanje nekaterih rejskih opravil.

- Financiranje organizacij je s prispevki članov, dajatvami od prireje in drugimi oblikami.

- Delovanje organizacij vodijo odbori voljenih predstavnikov članov, pomembnejše sklepe pa sprejemajo skupščine.

2. ANALIZA ZGODOVINSKEGA RAZVOJA REJSKEGA DELA V PRAŠIČEREJI V SLOVENIJI IN OBSTOJEČI MODEL

2.1. KRATEK PREGLED RAZVOJA SELEKCIJE PRAŠIČEV V SLOVENIJI

2.1.1. DO DRUGE SVETOVNE VOJNE

Ferjan je leta 1970, ko je opisoval slovensko prašičerejo pred drugo svetovno vojno, zapisal: "...Merjasce so nabavljali pri izbranih rejcih, jih ocenili po zunanjosti in jih načrtno razdeljevali. Niso pa še upoštevali preizkušenj o proizvodnih lastnostih merjaščevih prednikov. Napredek v prašičereji je bil torej možen le slučajno, ako so merjasci naključno izhajali iz boljšega rodu".

Leta 1929 so dobili zakon o pospeševanju živinoreje in banska uprava v Ljubljani je prevzela skrb za zamenjavo plemenskih merjascev na terenu.

Oblak (1938) je v svojem predavanju na "Kmetijski anketi" opisal pomen rejskih središč za vzrejo mladih merjascev in predstavil tedanjo selekcijo prašičev:

• odbira in zaznamovanje najboljših čistokrvnih svinj,


• čistopasemska parjenja z najboljšimi merjasci (deloma iz uvoza, kar je sofinancirala takratna kraljevska banska uprava),


• nadzor strokovne službe banske uprave nad odbranimi živalmi in naraščajem,


• odkup najboljših mladih merjaščkov v starosti 3 - 5 mesecev,


• razdeljevanje plemenskih merjaškov po subvencionirani ceni (okoli 200 letno).


• odbira je bila na osnovi zunanjosti, dobre rodovitnosti in hitre rasti. Predlagal je posebno strokovno službo za vodenje in nadzor rejskih središč ter uvedbo testiranja merjascev.

V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno so pospeševali rejsko delo na področju prašičereje na Kmetijski zbornici v okviru odbora za živinorejo, mlekarstvo, travništvo, pašništvo in melioracije.

2.1.2. PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Po drugi svetovni vojni se je prašičereja sorazmerno hitro opomogla in razvijala na kmetijah. V letu 1959 je bilo na staležu 550000 prašičev in 98.8% na kmetijah. Po drugi svetovni vojni so že kmalu uvedli spremljanje plodnosti svinj, rodovništvo in organizirali rejska središča. Prva poročila o plodnosti svinj so bila objavljena v letu 1953.

Konec petdesetih in začetek šestdesetih let se je zvrstila za selekcijo prašičev v Sloveniji vrsta izredno pomembnih strokovnih ukrepov, ki jih brez razvrščanja po pomenu naštevamo v nadaljevanju:

- uvoz modernih mesnatih pasem prašičev v letu 1959,
- uveljavitev pravilnika za ustanavljanje in poslovanje rejskih središč za prašiče,
- izgradnja progenotestne postaje za prašiče v Prevojah in uvedba testiranja prašičev v letu 1961,
- uvedba osemenjevanja svinj v letu 1960,
- intenzivno znanstveno raziskovalno delo na področju selekcije v prašičereji,
- itn.

Šestdeseta leta so postavila temelj moderni selekciji prašičev v Sloveniji.

Temelji sedanje selekcije prašičev v Sloveniji so bili zgrajeni v šestdesetih letih. Takrat so bile položene osnove raziskovalnega dela, zgrajena je bila progenotestna postaja za prašiče v Prevojah, uvožene so bile moderne mesnate pasme prašičev in uvedeno je osemenjevanje. V študijskem letu 1961/62 sta bila na Biotehniški fakulteti uvedena predmeta Populacijska genetika in Selekcija domačih živali. Vse to je bilo v času, ko so bila tudi v Evropi opravljena šele prva ocenjevanja dednostnih deležev za nekatere gospodarsko pomembne lastnosti prašičev.

Že v prvih letih je selekcijo prašičev spremljalo intenzivno raziskovalno delo. V tem času je bil raziskan spolni dimorfizem, izračunane so bile heritabilitete za debelino hrbtne slanine, izvrednotena je bila zanesljivost meritev nekaterih klavnih lastnosti in drugo. Moderne mesnate pasme prašičev so zahtevale številne dopolnitve tehnologije reje in prehrane. Selekcija prašičev pa se je vse bolj umeščala na nove farme prašičev, ki so v tistem času prestopile prve razvojne stopnje. Pomembne razvojne napredke je dosegalo testiranje prašičev. Že takrat so bile postavljene osnove testa lastne proizvodnosti merjascev, ki je po letu 1975 edina metoda preizkušnje prašičev v Sloveniji. Pomembne so tudi raziskave letalnih in semiletalnih napak. Posebej natančno so bile raziskane dedne napake: slepi seski, hernia scrotalis in atresia ani. Vrsto let je potekal takoimenovani "letalni test". V šestdesetih letih so bile v preskušnji številne nove pasme: Pietrain, belgijska Landrace, large white in nemška Landrace ter druge. Potekala so intenzivna proučevanja depresije zaradi inbridinga in raziskave kombinacijskih sposobnosti. Raziskanih je bilo 16 različnih kombinacij križanja. V letu 1969 je bilo na farmi Ihan odkrito tropasemsko križanje 12 x 55. To križanje je bilo v sedemdesetih ter osemdesetih letih in je še danes najpogosteje uporabljena kombinacija parjenja v slovenski prašičereji.

Z zgraditvijo prašičjih farm v letih 1958 do 1964 in uvozom moderne mesnate pasme prašičev švedska landrace v letu 1959 se je rejsko delo osredotočilo večinoma na farme ter se na kmetijah omejilo na licenciranje merjascev. Samo na območju Pomurja so v manjšem obsegu nadaljevali z rejskim delom s pasmo bela žlahtna tudi v široki reji. Zgraditev prašičjih farm je omogočila kontinuirano tržno prirejo klavnih prašičev, dala je znatne dopolnitve tedanjih tehnologij reje prašičev, omogočila je moderno selekcijo prašičev in bila spodbuda raziskovalnemu in strokovnemu delu na področju prašičereje. Testiranje prašičev na progenotestni postaji Prevoje (v letih od 1961 do 1972) in na testni postaji na farmi Ihan (od leta 1975 dalje), uvedba osemenjevanja svinj, načrtne raziskave križanj (proučenih je bilo 16 različnih kombinacij križanj), uvoz novih pasem za križanje (pietrain - leta 1964, belgijska landrace - leta 1964, large white - leta 1967, nemška landrace - leta 1968, 1969), izselekcioniranje tropasemskega križanja 12 x 55 in delitev selekcijskega dela so ukrepi, ki so v zgodnjih sedemdesetih letih precej vplivali tudi na pasemsko strukturo prašičev in na organizacijo prašičereje v Sloveniji. Začetek novega obdobja v selekciji prašičev v Sloveniji je v letu 1974. Takrat so bila zaključena proučevanja križanja 12 x 55 na drugih slovenskih farmah in na kmetijah. V letu 1974 je bil v okviru Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije ustanovljen odbor za prašičerejo, ki je postavil novo organizacijo selekcije prašičev in uvedel regresiranje plemenskih prašičev, ki se je ohranilo vse do leta 1998. Odbor je sprejel selekcijski program za prašiče in postopek testiranja prašičev ter nato vodil in usmerjal razvoj prašičereje vse do leta 1992. V letu 1975 je uvedeno testiranje prašičev na farmah, izbrana je nova tehnologija preskušnje in ob intenzivnem raziskovalnem delu postavljen optimalen postopek odbire merjascev. Uvedena je stopenjska selekcija, izdelani so prvi računalniški programi za obdelavo lastnosti plodnosti, ugotavljanja sorodstva, odbiro direktno testiranih merjascev in druge obdelave. To je čas začetka zglednega in uspešnega sodelovanja med rejci, stroko in znanostjo, ki je samo potrdilo osnovno misel, da je le s skupnim delom mogoče doseči dobre napredke posameznih gospodarsko pomembnih lastnosti prašičev. Osnova delitve selekcijskega dela je bilo tropasemsko križanje 12 x 55. Najpomebnejša selekcijska opravila in testiranje prašičev izhodiščnih pasem opravljajo selekcijske farme, prirejo svinj križank linije 12 pa razmnoževalne farme. Reprodukcijo in pitanje prašičev vodijo vsi ostali rejci. Taka organizacija selekcije prašičev in spodbujanje širitve preskušenega plemenskega materiala sta omogočili vsem organiziranim pa tudi neorganiziranim rejcem prašičev v Sloveniji neposredno soudeležbo pri selekcijskem napredku. S testiranjem prašičev (merjascev) pa so pričeli še na farmi Nemščak (1980), Ptuj (1986) in Podgrad (1989).

V letu 1982 sta kupljeni dve novi pasmi (duroc in ponovno pasmo Pietrain) ter izselekcionirana nova križanja (12 x 33, 12 x 44, 12 x 53 in 12 x 54). Po letu 1987 je promet s plemenskimi prašiči zaradi zdravstvene zapore nekaterih farm delno okrnjen in pričelo se je tudi z izgradnjo vzrejnih središč za prašiče na kmetijah. Izredno plodni so bili v tem obdobju tudi rezultati raziskovalnega dela. Opravljene so bile raziskave rasti in razvoja prašičev: potek rasti, nadomestna rast, mišična vlakna in maščobne celice. Rezultati teh raziskav so pripomogli k dopolnitvam postopkov odbire tako pri 60 kot pri 100 kg. Ugotovljene so nekatere temeljne zakonitosti pojavljanja heterozisa pri lastnostih plodnosti in odkrita je bila translokacija pri merjascu pasme large white z ušesno številko 69/17. To zadnje odkritje je eno izmed devetnajstih do sedaj poznanih translokacij, odkritih pri prašičih v svetu. Nadalje so izrednega pomena tudi raziskave, povezane z ocenjevanjem plemenske vrednosti. Raziskani so genetski parametri za lastnosti, ki so vključene v indeks in izračunan je obrazec za indeks. Uvedeno je primerjalno povprečje pri odbiri merjascev in izdelan je postopek za izračun medpasemskih razlik. Posebne pozornosti so bile deležne lastnosti, povezane s plodnostjo. Raziskane so bile mere plodnosti svinj in merjascev ter izračunani genetski parametri teh lastnosti. Poudariti je treba neposredno in hitro aplikacijo raziskovalnih dosežkov z njihovim sprotnim vključevanjem v računalniške programe. Strokovno delo je vključevalo izdelavo enotne dokumentacije, enotnih postopkov obdelave podatkov in enotnih postopkov testiranja ter odbire merjascev.

Velik poudarek je bil dan raziskavam plodnosti. Raziskane so bile medpasemske razlike v življenjski prireji svinj, metoda hiperprolifičnih svinj in plodne kitajske pasme prašičev. Zmogljivost rasti je osnova za selekcijo prašičev za pitanje na večjo težo. Raziskave na domačih kuncih in dveh sojih laboratorijskih miši so med drugim potrdile veliko variabilnost v odrasli velikosti. Dopolnitev postopka testiranja merjascev do teže 120 kg je eden od neposrednih selekcijskih ukrepov za povečanje zmogljivosti rasti prašičev. Pomembna je tudi ponovitev raziskave maščobnih celic v prvem oziroma drugem sloju podkožnega maščobnega tkiva. Primerjava z rezultati podobne raziskave pred desetimi leti je dala hipotezo, da je zmanjševanje debeline drugega sloja verjetno posledica manjšega števila maščobnih celic. S selekcijo na manjšo zamaščenost naj bi bila dana prednost živalim z manjšo hiperplazijo maščobnih celic. Informacijski sistem v prašičereji je v sredini osemdesetih let dobil nova izhodišča in v zadnjih letih dosegel razvojno stopnjo neposredne aplikacije. Pomembni so novi postopki ocenjevanja plemenske vrednosti, ki predstavljajo skupaj z informacijskim sistemom PigyBank, računalniškim programom PEST in neposrednimi genskimi testi osnovo bodočega razvoja v selekciji prašičev v Sloveniji.

Z zgraditvijo prašičerejskih farm se je preneslo selekcijsko delo na farme. Šestdeseta in začetek sedemdesetih let je obdobje intenzivnega raziskovalnega dela, ki je dalo osnove za organizacijsko preureditev slovenske prašičereje v sedemdesetih letih. Dobili smo nove pasme prašičev (Pietrain, nemška landrace, large white, belgijska landrace) in izselekcionirali tropasemsko križanje 12 x 55. V letu 1978 je sprejet zakon o ukrepih v živinoreji in uvedeno je licenciranje merjascev. V skladu z določili zakona o ukrepih v živinoreji je vsako leto imenovana republiška komisija za pregled in odbiro merjascev za osemenjevanje in merjascev v selekcijskih središčih. Podatki o merjascih, ki jih je komisija pregledala v letih 1979, 1983 in 1989, so v tabeli.

Podatki o plemenski vrednosti merjascev za osemenjevanje in v selekcijskih središčih v letih 1979, 1983 in 1989

----------------------------------------------------------

°Leto 1979 1983 1989 °

----------------------------------------------------------

°Število merjascev 233 267 439 °

°Od tega: °

°Z znano plemensko °

°vrednostjo 128 54.9 267 100.0 439 100.0 °

°direktni test 96 41.2 232 86.9 413 94.1 °

°plem.vred.staršev 20 8.6 3 1.1 1 0.1 °

°plem.vred.staršev- °

°uvoz 12 5.2 32 12.0 25 5.7 °

° °

°Brez plemenske °

°vrednosti 105 45.1 - - - - °

---------------------------------------------------------

V Sloveniji nimamo v selekcijskih središčih in v rabi za osemenjevanje v zadnjem desetletju nobenega merjasca brez znane in nadpovprečne ocene plemenske vrednosti.

Na farmah je v letu 1998 od čistopasemskih prašičev še vedno največ prašičev pasme švedska landrace. Poleg tega imajo v manjšem obsegu predvsem za potrebe načrtnih križanj še pasme large white, nemška landrace, pietrain in duroc. Na večini farm in na prašičerejskih kmetijah že več kot dve desetletji uporabljajo za proizvodnjo pujskov svinje križanke linije 12 in merjasce nemška landrace, po letu 1982 pa tudi merjasce pasem duroc in pietrain. V široki reji z uporabo merjascev švedska in nemška landrace oplemenjujejo obstoječe populacije prašičev. Leta 1988 so bila ustanovljena prva tri vzrejna središča za plemenske prašiče na kmetijah na področju Pomurja. Leta 1998 je skupaj 41 vzrejnih središč na kmetijah s skupno cca 900 čistopasemskih svinj. V Sloveniji so še ostanki avtohtone pasme krškopoljski prašič (Švajger in Bregar, 1991) in pasme bela žlahtna.

2.2. ODBOR ZA PRAŠIČEREJO PRI ŽIVINOREJSKI POSLOVNI SKUPNOSTI (POVZETEK)

V letu 1973 (28.2.) je bil v organizaciji Biotehniške fakultete in Kmetijskega inštituta Slovenije na Raziskovalni postaji Rodica seminar "Selekcija prašičev” in predavanja so bila objavljena v prilogi Sodobnega kmetijstva (april, 1973). Skupaj je bilo 6 predavanj, ki so osvetlile tedanje znanje iz selekcije prašičev in predstavljeni so bili rezultati dela na selekciji prašičev v Sloveniji. To je bil čas. ko je bilo prekinjeno testiranje prašičev na testni postaji Prevoje in ko so bila zaključena raziskovanja prvih križanj. Takrat je bil tudi velik zastoj v redni in smiselni oskrbi s plemenskimi prašiči in obnova čred svinj in merjascev je bila nestrokovna. Rezultati raziskovalnega dela so bili obetajoči in slovensko prašičerejo je bilo potrebno drugače organizirati. Krivec (1973) je predlagal novo organizacijo prašičerejske proizvodnje in selekcije. Predstavil jo je z naslednjo shemo:

Ta predlog novega orgamiziranja slovenske prašičereje je bil z ustanovitvijo odbora za prašičerejo pri Živinorejski poslovni skupnosti dne 112.9.1974 v veliki meri realiziran. Ob ustanovitvi odbora je bilo v slovenski prašičereji sedemdesetih let naslednje stanje:

• samooskrba s prašičjim mesom je bila 66 % - na


• tržna prireja: 200.000 pitancev


• kooperacija na začetku razvoja


• ni bilo selekcijskega programa


• testiranje prašičev je zastalo


• prašičerejci nepovezani


• začetek merjenja mesnatosti


• nove tehnološke rešitve (zgodnje odstavljanje pujskov)


• za področje Pomurja je bil izdelan plan razvoja prašičereje


• izdelan je bil dolgoročni plan razvoja slovenske prašičereje do leta 1990, ki je predvideval v letu 1990 prirejo 644.000 klavnih prašičev

Odbor za prašičerejo je izdelal program dela, ki ga lahko strnemo v naslednje točke:

• premiranje plemenskih prašičev


• sofinanciranje selekcijskega dela


• pospeševanje prašičereje


• sofinanciranje raziskovalnega dela

Delo odbora, v katerega so bili vključeni predstavniki farm, kooperacije, samooskrbne prašičereje, strokovnih in znanstvenih inštitucij, je bil naslednji:

• Razvoj prašičereje


• Zastopanje intersov panoge


• Selekcija, testiranje, obnova čred


• Zdravstveno varstvo


• Gospodarnost, kvaliteta


• Raziskave, tehnologije, …

Posebna pozornost je bila namenjena organiziranemu prometu s plemenskimi prašiči. Izdelan je bil pravilnik o uporabi sredstev prašičjerejskega sklada (del sredstev se je zbiral od zaklanih prašičev) in sprejet nacionalni selekcijski program za prašiče, ki sta ga izdelala Šalehar in Zagožen (1977) in je imel za osnovo tropasemsko križanje 12 X 55. Cilj je bil v načrtnem širjenju preskušenih in kvalitetnih prašičev. S pravilnikom so bili določeni osnovni kvalitetni in zdravstveni pogoji za selekcijske, razmnoževalne in ostale prašičerejske obrate. Kriterije za priznavanje statusa selekcijskih in razmnoževalnih farm ter vzrejnih središč in kvalitetne pogoje za plemenske prašiče v prometu in za obnovo osnovnih čred je odbor za prašičerejo stalno dopolnjeval. V letu 1989 so bili naslednji:

Selekcijska farma:

• v osnovni čredi najmanj eno čisto pasmo prašičev (svinje in merjasce), ki šteje najmanj 100 glav.


• V čredi merjascev morajo biti samo testirani merjasci z nadpovprečno plemensko vrednostjo (kategorije PD in DO). Za uporabo uvoženih merjascev je potrebno dovoljenje (priznanje) republiške komisije za licenciranje merjascev


• v okviru farme mora imeti testno postajo, ki ima letno kapaciteto najmanj 300 živali


• testiranje in odbira merjascev poteka po postopku, ki ga sprejme odbor za prašičerejo


• organizirano mora imeti lastno selekcijsko službo, ki jo vodi diplomirani kmetijski inženir živinorejske smeri ali strokovnjak drugega profila, ki se naknadno usposobi za ta dela na posebnih podiplomskih tečajih na VTOZD za živinorejo


• imeti mora ažurno selekcijsko in zdravstveno dokumentacijo, ki jo določi odbor za prašičerejo


• izpolnjevati mora pogoje, ki so predpisani z zakonom o ukrepih v živinoreji in v njegovih pozakonskih aktih

Razmnoževalna farma:

• v osnovni čredi mora imeti svinje ene čiste pasme, ki šteje najmanj 100 glav.


• V čredi merjascev morajo biti samo testirani merjasci z nadpovprečno plemensko vrednostjo (najmanj kategorije PO). Za uporabo uvoženih merjascev je potrebno dovoljenje (priznanje) republiške komisije za licenciranje merjascev



organizirano mora imeti lastno selekcijsko službo, ki jo vodi diplomirani kmetijski inženir živinorejske smeri ali strokovnjak drugega profila, ki se naknadno usposobi za ta dela na posebnih podiplomskih tečajih na VTOZD za živinorejo


• imeti mora ažurno selekcijsko in zdravstveno dokumentacijo, ki jo določi odbor za prašičerejo


• izpolnjevati mora pogoje, ki so predpisani z zakonom o ukrepih v živinoreji in v njegovih pozakonskih aktih

Vzrejno središče:

• v osnovni čredi mora imeti svinje ene čiste pasme, ki šteje najmanj 15 glav.


• V čredi merjascev morajo biti samo testirani merjasci z nadpovprečno plemensko vrednostjo (najmanj kategorije PO). Za uporabo uvoženih merjascev je potrebno dovoljenje (priznanje) republiške komisije za licenciranje merjascev


• V okviru pristojnega živinorejsko-veterinarskega zavoda mora biti organizirana selekcijska služba za prašiče, ki jo vodi diplomirani kmetijski inženir živinorejske smeri ali strokovnjak drugega profila, ki se naknadno usposobi za ta dela na posebnih podiplomskih tečajih na VTOZD za živinorejo


• imeti mora ažurno selekcijsko in zdravstveno dokumentacijo, ki jo določi odbor za prašičerejo


• izpolnjevati mora pogoje, ki so predpisani z zakonom o ukrepih v živinoreji in v njegovih pozakonskih aktih

Premiranje, regresiranje in ostale materialne spodbude

Premiranje testiranja merjascev:

• testiranje in odbira merjascev sta najpomembnejši selekcijski opravili


• do premije so upravičeni vsi merjasci, ki so ob koncu testiranja dobili atest


• višina premije je določena z razliko med stroški testiranja in pitanja prašičev

Regresiranje plemenskih prašičev:

• regres za plemenske prašiče pomeni razliko med plemensko in klavno vrednostjo, ki pripada rejcu plemenske živali, če tako žival proda po klavno ceno drugemu rejcu ali pa jo uporabi za razmnoževanje v lastni reji


• do regresa so upravičeni samo tisti rejci, ki imajo status selekcijske ali razmnoževalne farme odnosno vzrejnega središča


• plemenska vrednost se določa z naslednjimi razmerji do klavne vrednosti:

Plemenske mladice:
Čistopasemske plemenske mladice - nebreje: 1,8
- breje : 2,5
Križane plemenske mladice - nebreje: 1,4
- breje : 1,9
Plemenski merjasci:
Merjasci brez testa lastne proizvodnosti: 2,0
Merjasci s testom lastne proizvodnosti po kategorijah:
PP - pleme pripust : 2,3
PO - pleme osemenjevanje: 2,9
PD - pleme dom: 3,5
DO - dom ohranitve linije: 3,2

Kvalitetni pogoji:

Plemenske mladice morajo izhajati od očeta, ki ima znano plemensko vrednost in je bil ob odbiri uvrščen v kategoriji PD oz DO - selekcijske farme in najmanj v kategorijo PO - razmnoževalne farme in vzrejna središča. Za plemensko mladico mora obstajati dokaz, da je bila pri masi cca 90 kg stehtana, da ji je bila zmerjena debelina hrbtne slanine (ultrazvok) in da je bila odbrana.
Plemenski merjasci: merjasci brez testa lastne proizvodnosti in vse kategorije merjascev s testom lastne proizvodnosti morajo izhajati od očeta, ki ima znano plemensko vrednost (test lastne prozvodnosti) in ki je bil ob odbiri uvrščen najmanj v kategorijo pleme-dom ali dom ohranitev linije. Merjasci s testom lastne proizvodnosti morajo imeti atest, ki jih uvršča v kategorije pleme. Pri tem morajo biti merjasci za selkcijske farme uvrščeni v kategoriji PD oz. DO, za razmnoževalne farme in rejska središča pa najmanj v kategorijo PO
Drugi kvalitetni pogoji: druga merila kvalitete plemenskih prašičev kot so: noge, eksterier, število seskov, kondicija in konstitucija, libido in kvaliteta semena presoja kupec ob nakupu oz. rejec pri odbiri sam. V prometu s plemenskimi prašiči veljajo garancije, ki jih sprejme odbor za prašičerejo. Kriterije odbire merjascev in razvrstitev v kategorije sprejme vsako leto odbor za prašičerejo. Kvaliteto plemenskih prašičev preverja katedra za prašičerejo. V prometu so lahko el prašiči iz tistih rej, ki izpolnjujejo določila zakona o zdravstvenem varstvu živali in spremljajočih pravilnikov. Dokumentacija in testiranje je enotno za celo Slovenijo, plemenska vrednost se ocenjuje z indeksi, rejske dokumente pa potrjujejo republiške kmetijske inštitucije.

Odbor za prašičerejo je po letu 1977 vsako leto organiziral prašičerejski dan, kjer so bili predstavljeni rezultati dela na področju selekcije in testiranja prašičev, raziskovalni in drugi projekti. Poleg tega je skrbel še za druge oblike izobraževanja: strokovna posvetovanja na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, razstave plemenskih prašičev, strokovne ekskurzije, itd.

Gospodarnost prireje prašičev na slovenskih farmah - primerjava 1988:1980

Podatki v gornji tabeli so zgovorni in dokazujejo med drugim, da smo z izboljšavami v tehnologijah, managementu, itn, dosegli boljšo gospodarnost. Brez boljših in gospodarnejših prašičev pa takega napredka s prašiči iz leta 1980 ne bi dosegli v nobenem primeru.

2.3. VZREJNA SREDIŠČA NA KMETIJAH

Spremenjene zdravstvene razmere v slovenski prašičereji in razvoj tržne prašičereje na kmetijah sta zahtevala nove oblike organiziranosti pri izvajanju selekcije prašičev. V januarju 1988 je katedra za prašičerejo izdelala osnovna izhodišča za vzrejna središča v zasebni prašičereji, ki jih je sprejel odbor za prašičerejo na svoji 45. seji 18.2.1988. Pravilnik je določal:

• kaj je vzrejno središče v zasebni prašičereji


• kvaliteto čistopasemskih svinj in merjascev


• selekcijo čistopasemskih svinj in merjascev


• selekcijo mladic AB (linija 12) na vzrejnem središču


• dokumentacijo, obdelavo podatkov in označevanje živali


• prodajo plemenskih prašičev


• strokovno delo in strokovnjake

Prva tri vzrejna središča na kmetijah so bila potrjena na 51. seji odbora za prašičerejo dne 22.6.1989. in prve plemenske mladice iz teh središč prodane 11.9.1989.

Razvoj števila vzrejnih središč za prašiče na kmetijah po letu 1989

Razvoj vzrejnih središč na kmetijah je bil po pričakovanju največji na področju Pomurja in na Štajerskem. Sledi področje Dolenjske, kjer je 6 vzrejnih središč. Nobenega ni na področju Ljubljane in na Gorenjskem ter le eno je na Primorskem. Pomen vzrejnih središč na kmetijah potrjujejo podatki o prodaji plemenskih mladic.

Prodaja plemenskih mladic (brejih in nebrejih) iz vzrejnih središč za prašiče na kmetijah po letih

Prodaja plemenskih mladic se je v zadnjih letih povečala na skoraj 3000 živali, kar je za izboljševanje kvalitete prašičev na kmetijah velikega pomena. Ukinitev regresiranja plemenskih prašičev bo to uspešno delo močno ogrozilo ali pa celo popolnoma zavrlo, kar dokazujejo tudi podatki o regresiranju plemenskih prašičev v letu 1997.

Regresiranje plemenskih prašičev v letu 1997

Vzrejna središča so prodala v letu 1997 skoraj dve tretjini vseh plemenskih prašičev in ukinitev regresiranja bo prizadela predvsem njih.

Katedra za prašičerejo je v letu 1996 predložila Komisiji za odbiro in priznavanje merjascev v selekcijskih središčih in merjascev za osemenjevanje dopolnjena "Osnovna navodila za pridobitev statusa vzrejnega središča". Komisija je ta navodila sprejela na svoji seji dne 16.12.1996. S tem dokumentom je določeno:

• Status vzrejnega središča


• Označevanje živali


• Dokumentacija


• Plemenske živali


• Nakup semena


• Odbira in prodaja mladic


• Osnovni sanitarni ukrepi


• Ureditev prašičerejske kmetije (hlevi, gnojišča in zbiralniki za gnojnico in gnojevko, gnojenje kmetijskih površin)

2.4. SEDANJE STANJE V ORGANIZIRANOSTI IN SELEKCIJI PRAŠIČEV V SLOVENIJI

2.4.1. DRŽAVNA KOMISIJA ZA OCENJEVANJE, ODBIRO IN PRIZNAVANJE MERJASCEV V SELEKCIJSKIH SREDIŠČIH

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenuje vsako leto na podlagi zakona o ukrepih živinoreji državno komisijo, ki ima naslednje naloge, da:

• izvrši preglede in odbiro merjascev v skladu s 13. členom zakona o ukrepih v živinoreji, v skladu s selekcijskim programom in kriteriji, ki so bili sprejeti v ŽPS Slovenije pri odboru za prašičerejo


• vsake štiri mesece na podlagi podatkov o poreklu, plemenski vrednosti in plodnosti, ki jih pripravi BF - oddelke za zootehniko in podatkov o zdravju in sposobnosti za razmnoževanje, ki jih bo dala v presojo komisiji Veterinarska fakulteta, ocenila in odbirala merjasce za osemenjevanje in merjasce v selekcijskih središčih


• o ocenitvi in odbiri vsakokrat izdela zapisnik


• daje mnenja k zahtevam za izdajo soglasja za uvoz plemenksih prašičev in drugih sredstev za reprodukcijo


• enkrat letno pregleda farme in vzrejna središča ter oceni ali ustrezajo predpisanim pogojem ter o tem izdela letno poročilo


• izvaja še druge naloge, ki ji bodo dodeljene s strani MKGP


• spremlja ponudbo in promet s plemenskimi merjasci v R Sloveniji in o tem izda letno poročilo

Delo:

• Odbira in potrjevanje merjascev (Podatki za delo republiške komisije za odbiro in ocenjevanje merjascev v selekcijskih središčih in merjascev za osemenjevanje - v nadaljevanju Katalog merjascev)

Člani po pošti prejmejo Katalog merjascev in sicer skupaj z vabilom. Člani so zaprošeni, da Katalog merjascev temeljito pregledajo in si pripravijo pripombe. Komisija skupaj pregleda Katalog merjascev tako, da posamezni člani komisije presojajo posamezne skupine podatkov (poreklo, preizkušnje, genskega testa, libido in seme, uspešnost pripustov in velikost gnezda). Na osnovi podatkov se merjascem podeli status:

0 - nepriznan (merjasec nima zadosti informacij ali pa so pomanjkljive)

1 - začasno priznan (merjasec ima zadosti uspešnih odvzemov, nima pa še rezultatov o uspešnosti pripustov in velikosti gnezda, poreklo je potrjeno, opravljene zahtevane preizkušnje...)

2 - priznan (merjasec ima vse rezultate sprejemljive, poreklo je potrjeno, opravljene zahtevane preizkušnje...

3 - izločen (merjasec ima slabe rezultate, je neustrezne kategorije, dedne napake...)

Pri podeljevanju statusa 3 (izločen merjasec) se komisija izogiba enkratnim neugodnim dogodkom (začasna neplodnost, začasna bolezenska stanja ali poškodbe, enkratni pregledi semena...). Komisija se izogiba tudi zniževanju statusa (npr. iz 2 na 0). Odločitev komisije v zapisniku je dokončna - na osnovi tega ministrstvo izda odločbe za izločitev merjascev.

Na osnovi pripomb članov in spremenjenih statusov, strokovna služba vnese podatke v centralni informacijski sistem in takoj izdela zapisnik, ki ga še na seji podpišejo vsi prisotni člani. Zapisnike prejme MKGP, da na njihovi osnovi izda odločbe.

• Obravnava in presoja strokovnih poročil:

• rezultatov preizkušnje merjascev (in mladic), genskega testa
• rezultatov plodnosti svinj in merjascev
• rezultatov mesnatosti na liniji klanja
• rezultatov načrtnih preizkusov križanj in uvozov
• spremljanje prometa s plemenskimi prašiči in genetskim materialom (semenom, zarodki)

Komisija na osnovi obravnave poročil sprejme sklepe o opravljenem delu.

• Obravnava poročil o ogledu selekcijskih in razmnoževalnih farm, vzrejnih središč in osemenjevalnih centrov

Komisija na začetku leta sprejme program ogleda selekcijskih in razmnoževalnih farm, vzrejnih središč in osemenjevalnih centrov, ki jih opravijo živinorejski strokovni delavci selekcijske službe:
• pregled osnovne črede, presoja oskrbe živali, splošna ocena kondicije in zunanjosti živali, strokovna presoja rejskih in selekcijskih rezultatov, selekcijskih opravil, označevanja in vodenja rejske dokumentacije...
• obravnava poročila o ogledu
• (začasni) odvzem statusa selekcijske farme, vzrejnega središča ali razmnoževalne farme (podeljevanje časovno omejenih licenc)
• spremljanje dela osemenjevalnih centrov

• Vloge (primeri....)


• Za uvoz plemenskih živali, semena oziroma zarodkov: upošteva se obstoječa zakonodaja in sklepi komisije (samo za osveževanje izhodiščnih populacij potrjenih čistih pasem z zagotovljenim preizkusom uvoženih živali, nove pasme samo po strokovni presoji in z načrtom preizkusa pasme z ozirom na pričakovano vlogo).


• za priznanje vzrejnega središča, vzrejnega središča v pripravi (6 kmetij)


• za ureditev statusa vzorčnih kmetij...

• Dopolnitev selekcijskega programa

• Dopolnitve in uvajanje postopkov preizkušnje merjascev, mladic, načrtnih križanj, uvoženih živali
• Dopolnitev napovedovanja plemenske vrednosti, rangiranja, odbire in izločevanja plemenskih živali
• Obravnava genetskih in okoliških parametrov, ekonomskih tež
• Spremljanje in analiza fenotipskih trendov
• Določanje pogojev za podelitev in prenehanje statusa reje v selekcijski piramidi
• Izbira selekcijskih ciljev - kriterijev selekcije in meritev
• Obravnava in vključevanje klavnih lastnosti in meritev na liniji klanja
• Pridobitev interesa klavnic za selekcijsko delo
• Proučevanje novih lastnosti (velikost gnezda, meritve pri testu mladic, test občutljivosti, ocene zunanjosti, kvaliteta mesa)
• Potrjevanje novih pasem in kombinacij križanj
• Obravnava učinkov izvajanih križanj, parjenj v sorodu
• Proučevanje uporabnosti lastnosti križancev pri selekciji staršev
• Proučitev preizkusa mladic iz vzrejnih središč na vzorčnih kmetijah
• Ureditev statusa (pogoji, pravice in dolžnosti) vzorčne kmetije
• Dokumentacija in tok podatkov
• Spremljanje razvoja Informacijskega sistema v prašičereji in domače strani selekcijske službe...
• Spremljanje selekcijskih programov v tujini in novih spoznanj

• Zakonodaja

• S področja živinoreje (zakon o živinoreji z vsemi podzakonskimi akti, zakon o zaščiti živali in drugi zakoni), zakon o veterinarstvu s podzakonskimi akti in drugi zakoni s stičnih področij - okolje, zdravje...
• Uskladitev slovenske kmetijske zakonodaje z zakonodajo v EU, uskladitev terminologije s smernicami in z zakonodajo v EU

• Uvajanje označevanja prašičev

• “Navodila za označevanje prašičev”, dostopno na domači strani katedre za prašičerejo na naslovu
http://agri.bfro.uni-lj.si/selekpras/Pravilniki/oznacevanje/oznacevanje_navodila.html)

• Ureditev statusa Slovenskega nacionalnega programa za prašiče

• Vzpodbujanje sodelovanja rejcev ne glede na velikost in lastništvo...
• Določitev vloge (pogoji, pravice, dolžnosti) posameznih sodeljujočih rejcev v selekcijski piramidi
• Ureditev prometa s plemenskimi prašiči in prašiči za nadaljno rejo ali zakol

• Poslovnik dela

Strokovna gradiva pripravlja strokovna selekcijska služba. Seja je usklajena z roki prejemanja podatkov in termini obdelave. Za sejo in dnevni red mora strokovna služba izvedeti pravočasno. Katalog merjascev lahko pravočasno pošlje, če za datum seje izve 30 dni pred sejo. Če je seja usklajena s termini rednih opravil, potem za nekatere naloge ni potrebno dodatnega časa. Drugače pa je z dodatnimi nalogami na željo članov komisije. Predlagamo, da se o seji, dnevnem redu, rednih in dodatnih gradivih dogovorita predsednik komisije in vodja strokovne službe ali njuna namestnika. Zaradi načina odbire merjascev predlagamo, da so seje komisije na sedežu selekcijske službe in le ta poskrbi za prostor in morebitne pripomočke (računalnik, projektor... )

Komisija je sklepčna, če je prisotna vsaj polovica članov.

Komisija je sprejema sklepe praviloma s koncenzom. Predsedujoči lahko odloči, da komisija izjemoma odloča o sklepu z glasovanjem. Glasovanje je javno, vsak član pa svojo odločitev strokovno utemelji. Da je sklep veljaven, mora zanj glasovati polovica članov.

Pri glasovanju po pošti je potrebno gradivo in oblikovan sklep poslati v pismeni obliki. Veljajo samo v pisni obliki poslani jasni odgovori z obrazložitvijo. Dopisi se arhivirajo skupaj s sklepom.

Selekcijska služba (vodja selekcijske službe) prejme vsa gradiva in zapisnik komisije ter vodi arhiv. Ta arhiv je potreben zaradi kontinuitete pri morebitni zamenjavi, hkrati pa so potrebni pri delu strokovne selekcijske službe.

2.4.2. NACIONALNI SELEKCIJSKI PROGRAM ZA PRAŠIČE IN REPUBLIŠKA SELEKCIJSKA SLUŽBA

Zakon o ukrepih v živinoreji uvršča selekcijo domačih živali med opravila posebnega pomena in nalaga izvajanje vrste opravil: rodovništvo, rejska dokumentacija, preizkušnjo živali, izračunavanje plemenske vrednosti, odbiro, pregled merjascev, meritve in obdelavo podatkov, itd. V letu 1998 v Sloveniji ta dela opravljajo na farmah, v vzrejnih središčih, na testnih postajah, osemenjevalnih centrih, območnih živinorejsko veterinarskih zavodih in republiških inštitucijah v skladu z dogovorjeno delitvijo dela. Del stroškov za selekcijo prašičev, ki se opravlja neposredno na farmah in v vzrejnih središčih, pokriva regres za plemenske prašiče. Nepokrito ostaja delo na testnih postajah, območnih živinorejsko veterinarskih zavodih in republiških inštitucijah.

Dela:

• Preizkušnja merjascev

Testiranje merjascev poteka na testnih postajah Ihan, Nemščak, Podgrad in Ptuj po dogovorjenem postopku na intervalih rasti med 30 in 100 ter 30 in 120 kg. Pomembnejša redna opravila pri preizkušnji merjascev so:
• Meritve ob odbirah pri 30, 60, 100 in 120 kg: starost, telesna masa, poraba krme, debelina hrbtne slanine merjena z ultrazvokom
• Ocenjevanje zunanjosti in konstitucije
• Izračun plemenske vrednosti, rangiranje, odbira in izstavljanje rejskih dokumentov (potrdil in izkazov o poreklu in preizkušnji živali, zapisnikov odbir)
• Preveritev gospodarskih tež za lastnosti - kriterije selekcije
• Meritve klavnih lastnosti
• Obdelava podatkov in izvrednotenje fenotipskih trendov
• Izdaja katalogov (pri odbirah in razstavah)
• Dvakrat letno komisijski pregled podatkov o poreklu, plemenski vrednosti in plodnosti ter o zdravju in sposobnostih za razmnoževanje po merjascih - predvidoma julij in november
• Sprotna mesečna spremljanje odbire merjascev po sprejetih in dogovorjenih kriterijih

Delo na testnih postajah opravljajo strokovni sodelavci farm, nadzor pa sodelavci Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete. Obdelavo podatkov, napovedovanje plemenske vrednosti in izdelavo rejskih dokumentov vodita katedri za selekcijo in prašičerejo na Oddelku za zootehniko. Veterinarska fakulteta preverja zdravstveno stanje merjascev v osnovni čredi.

Na testnih postajah delo opravljajo vodja selekcijske službe (25 %), vodja testne postaje in oskrbovalec živali. Rejec zagotovi zagotovi objekt in predpisano opremo, živali, krmo, nudi vso oskrbo, zdravstveno varstvo, opravlja meritve, ocenjuje zunanjost in skrbi za nemoten potek testa. Vodi ustrezno dokumentacijo in podatke posreduje republiški selekcijski službi. Selekcijske farme morajo za nemoten potek testa vzdrževati primerno pasemsko strukturo (povečan delež čisopasemskih živali). Stroške selekcijskih del nosi rejec, republiška selekcijska služba sofinancira na štirih testnih postajah 0.5 VIS.

• Preizkušnja mladic

Testiranje mladic poteka na selekcijskih in razmnoževalnih farmah ter vzrejnih središčih pri starosti 180 do 210 dni. Pomembnejša redna opravila pri preizkušnji mladic so:
• Meritve ob odbiri: starost, teža, debelina hrbtne slanine merjena z ultrazvokom
• Ocenjevanje zunanjosti in konstitucije
• Izvrednotenje plemenske vrednosti, rangiranje, odbira in izstavljanje rejskih dokumentov (potrdil in izkazov o poreklu in preizkušnji živali, zapisnikov odbir, kartic svinj)
• Obdelava podatkov in izvrednotenje učinkovitosti selekcije
• Pregled na brejost (obvezno pri prodaji brejih mladic)

Delo bodo opravljajo strokovni sodelavci farm oziroma sodelavci na območnih živinorejsko veterinarskih zavodih, nadzor pa sodelavci Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete. Obdelavo podatkov, napovedovanje plemenske vrednosti in izdelavo rejskih dokumentov (odbire, izkaz o poreklu in preizkušnji) vodita katedri za selekcijo in prašičerejo na Oddelku za zootehniko.

Selekcijska služba na farmah opravlja test mladic na svoje stroške. Tudi kmetje na vzrejnih središčih morajo zagotoviti primerne objekte za vzrejo mladic, živali, popolno oskrbo, tehtnico in prostor za prodajo. Rejci tudi pomagajo pri odbiri (tehtanje, preganjanje živali). Delovne obleke in obutev za sodelavce območnih zavodov priskrbijo kmetje. Stroške nosijo kmetje sami.

Odbiro opravi sodelavec območne selekcijske službe in tudi vodi dnevnik odbire. Potrebno opremo za preizkus mladic (aparat za merjenje debeline hrbtne slanine) je na razpolago samo zavodoma v Pomurju in Ptuju. Na drugih zavodih lahko odbirajo mladice samo na dnevni prirast in zunanjost, kar pa je znatno premalo. Zato je potreben nakup dveh aparatov za merjenje debeline hrbtne slanine (KZ Ljubljana in ŽVZ Celje).

• Uvajanje genetskih markerjev

Genski test na sindrom maligne hipertermije (SMH) opravljamo na merjascih odbranih pri 100 kg. Dela vključujejo odvzem vzorcev, genski test, obdelavo podatkov in izdajanje rejskih dokumentov. Dela opravljajo genski laboratorij, katedri za selekcijo in prašičerejo na Oddelku za zootehniko. Z izločanjem PP in NP genotipa želimo v populacijah odpraviti ali v prvem obdobju vsaj zmanjšati frekvenco gena za SMH. Tako pričakujemo boljšo odpornost in manjšo pogostnost bledega mehkega vodenega (BMV) mesa.

Pristopamo pa tudi:

Genski test opravimo tudi za mladice ali prvesnice na zahtevo rejca. Te stroške v celoti pokriva rejec.

• Preizkušnja uvoženih linij

Preizkus uvoženih linij izvajamo za uvoz plemenskih živali iz Švedske (ŽVZ Murska Sobota, OŽVZ Ptuj, Ljutomer, Nemščak), merjaščevega semena iz Norveške (Ihan) in plemenskih živali iz Kanade (Krško, Kočevje, Stična). Pri uvozih v zadnjih dveh letih je bilo veliko problemov pri preverjanju rejskih dokumentov pri uvoženih živalih, ker so bili le-ti nepopolno izpolnjeni ali nepodpisani. Preizkus vkjučuje naslednje lastnosti:

S preizkusom preverimo proizvodne rezultate potomcev pri čisti pasmi in v tistih križanjih, pri katerih je predvidena uporaba te pasme. Podatke pridobimo iz spremljanja teh živali v proizvodnih razmerah, pri preizkusu na testnih postajah in liniji klanja. Preizkus izvede rejec v skladu s selekcijskim programom in v sodelovanju s selekcijsko službo.

• Spremljanje proizvodnosti prašičev

Za spremljanje učinkovitosti selekcije so potrebni sprotni in kvalitetni rezultati proizvodnosti prašičev na celotnem teritoriju Slovenije. Osnova spremljanju je enotna dokumentacija in obdelava podatkov. Podatke za te obdelave zbirajo na farmah, vzrejnih središčih, vzorčnih kmetijah ter na liniji klanja. Centralne republiške obdelave tečejo na Oddelku za zootehniko. Poleg tega polletno spremljamo obseg in kvaliteto organizirane tržne prireje prašičev v Sloveniji. Rezultate obdelav dobijo rejci in strokovne inštitucije. Pomembnejša redna opravila pri spremljanju proizvodnosti prašičev so:

• Spremljanje plodnosti, gospodarnosti prireje pujskov in življenjske prireje svinj
• Spremljanje libida in lastnosti semena, intenzivnosti in trajanja izkoriščanja merjascev na farmah, kmetijah in osemenjevalnih centrih
• Tržna prireja prašičev
• Meritve na liniji klanja

Predpisano dokumentacijo vodijo rejci sami in so za pravilnost podatkov tudi odgovorni. Kontrolo opravljata območna in republiška selekcijska služba. Podatke vnaša, preverja, urejuje, arhivira in obdeluje republiška selekcijska služba. Republiška selekcijska služba skrbi za razvoj enotnega informacijskega sistema in uvajanje sodobnih, učinkovitih načinov izmenjave podatkov in informacij. Kasneje so surovi ali obdelani podatki dostopni tudi sodelavcem na območnih zavodih in farmah. Pripravljamo tudi aplikacije, ki bodo uporabne tudi za rejca.

• Rodovništvo in promet s plemenskimi prašiči in semenom plemenskih merjascev

Večje farme in območni živinorejsko veterinarski zavodi obvezno vodijo rodovno knjigo, lahko pa seznam plemenskih živali vodijo tudi na računalniku. Serijsko številko rodovne knjige podeljuje Oddelek za zootehniko, ki tudi vodi matično kartoteko plemenskih živali v Sloveniji. Farma oziroma zavod vodita eno samo rodovno knjigo, kamor vpisujemo vse svinje ob prvi prasitvi ne glede na izvor, poreklo oziroma namen za reje, ki jih zavod redno spremlja. Na osnovi vpisa v matično kartoteko plemenskih živali Oddelek za zootehniko potrjuje skupinsko "Potrdilo o poreklu in preizkušnji živali" ter individualno "Izkaz o poreklu in preizkušnji" tako za obnovo lastne črede kot prodajo plemenskih živali oziroma prodajo v Sloveniji in tujini. V okviru informacijskega sistema PiggyBank vodi Oddelek za zootehniko register rejcev in kupcev in izdaja potrdila o sodelovanju rejca v selekcijskem programu. Na osnovi podatkov v PiggyBank izdaja Oddelek za zootehniko "Katalog merjascev", ki skupaj s podatki o zdravju in semenu (pregled opravi Veterinarska fakulteta) služi pregledom in določanju statusa merjascev, ki ga na osnovi pooblastil zakona o ukrepih v živinoreji opravlja republiška komisija. Pomembnejša redna opravila so:

Delo opravljajo izključno sodelavci na območnih zavodih, na farmah in pri republiški selekcijski službi na Biotehniški fakulteti, oddelku za zootehniko.

• Pregled selekcijskih in razmnoževalnih centrov

Sodelavci republiške selekcijske službe in selekcijskih služb na terenu opravljajo nadzor nad izvajanjem selekcijskih in rejskih opravil, preverijo način in sistem označevanja, pregledajo plemensko čredo svinj in merjascev, preverijo obnovo plemenskih živali, sisteme parjenja, oskrbo prašičev, ravnanje s prašiči, sistem vhlevitve, sistem varstva okolja in presodijo proizvodne rezultate. Nadzor opravimo najmanj enkrat letno.

Obiske na obratih opravimo tudi na željo rejca ali selekcijske službe. Ti obiski so lahko opravljeni zaradi:

• Organizacija selekcije na terenu

Selekcijo prašičev smo pred letom 1988 opravljali le na treh selekcijskih farmah. Kasneje smo v Slovenji pridobili še testno postajo na farmi Podgrad ter vzrejna središča za plemenske mladice na kmetijah.

• Razvoj nacionalnega selekcijskega programa za prašiče

Na republiških inštitucijah tečejo poleg opisanih del tudi razvojna dela na področju selekcije prašičev. Ta dela vključujejo pripravljalne faze pred aplikacijo novih postopkov selekcije oziroma razvijanje orodij za popolnejše spremljanje prireje in učinkovitosti selekcije. Pri razvoju nacionalnega selekcijskega programa vključujemo novejše izsledke na področju selekcije prašičev, zglede pri drugih selekcijskih programih in izkušnje doma. V ta namen se udeležujemo mednarodnih srečanj prašičerejcev in genetikov, kjer tudi aktivno sodeljujemo.

• Delo osemenjevalnih centrov

Osemenjevalna centra za prašiče sta v Bakovcih (ŽVZ Murska Sobota) in na Ptuju. Selekcijska služba mora sodelovati pri naslednjih nalogah:

Za ta dela je potrebno po pol izvajalca - diplomiranega inženirja zootehnike za vsak osemenjevalni center.

• Označevanje prašičev

Predviden sistem označevanja prašičev je sprejela selekcijska služba za prašiče. Predlog je usklajen z evropskimi zahtevami o označevanju prašičev ter potrebami selekcijske službe. Predvideva individualni način označevanja za plemenske prašiče in prašiče v testu ter skupinsko označevanje za ostale prašiče. Predlagani sistem skupinskega označevanja prašičev omogoča določitev izvora živali in tako izpolnjuje tudi zahteve veterinarske službe. S tem namenom poleg samega označevanja živali opravljamo še naslednja dela:

• Ohranjevanje krškopoljskega prašiča

• Informacijski sistem Piggybank

Poleg vzdrževanja strojne opreme v centru republiške selekcijske službe skrbimo tudi za razvoj in dopolnjevanje informacijskega sistema PiggyBank. Informacijskega sistema PiggyBank se poslužujemo pri republiški selekcijski službi, uporabljata ga tudi dve farmi, v zadnjem času pa lahko koristijo podatke kot tudi aplikacije sodelavci na terenu. Aktualne naloge v prihodnjem obdobju so:

• Druga razvojna dela

V okviru selekcijske službe za prašiče pa opravljamo še dodatne naloge. Pomembnejše med njimi so:

• Rejski dokumenti

Republiška selekcijska služba izdaja naslednje uradne rejske dokumente:

- Odbira merjascev pri 60, 100 in 120 kg - tedensko za 4 testne postaje
- List o prodaji oz. obnovi plemenskih živali - mesečno za farme in vzrejna središča
- Izkaz o poreklu in preizkušnji živali - tedensko za skupaj letno cca 13000 plemenskih merjascev in mladic

Letno je izdano okoli 14000 rejskih dokumentov

• Poročila

Republiška selekcijska služba izdaja naslednja poročila:

- Preizkušnja prašičev in izločitve merjascev - mesečno (M), četrtletno (Č), polletno (P) in letno (L)
- Rezultati genskega testa - M, L
- Katalog merjascev v osnovni čredi - P, L
- Mesnatost - M, L
- Plodnost svinj - Č, P, L
- Analiza libida in meritev lastnosti semena merjascev - M, L
- Organizirana prireja prašičev v Sloveniji - P, L
- Poročilo o delu in porabi sredstev - Č, P, L

Letno je izdano okoli 520 poročil.

2.4.3. SELEKCIJSKI PROGRAM ZA PRAŠIČE NA INTERNETU

V okviru domače strani Katedre za prašičerejo je poskusna domača stran za selekcijski program za prašiče. Razdeljena je v skupino javno dostopnih podatkov in skupino podatkov “Baza podatkov”, ki so pod geslom. Nekateri deli strani so že v vsakdanji rabi (npr.: zadnja odbira merjascev), drugi pa so v osnutku. Predstavitev domače strani katedre za prašičerejo in selekcijski program za prašiče so opisali Dobnič in Šalehar (1996) in Ješenek (1998). Kratka predstavitev posameznih strani je v prilogah 1 – 5.

2.4.4. INFRASTRUKTURA ZA SELEKCIJO PRAŠIČEV V SLOVENIJI

• Testne postaje:

V Sloveniji so v lasti farm naslednje testne postaje:

Na vseh testnih postajah imajo potrebno opremo: tehtnice, aparature za merjenje debeline hrbtne slanine in drugo.

• Osemenjevalni centri

Na ŽVZ za Pomurje in na Obravskem zavodu za vet. In živ. Pruj sta bila v letu 1996 zgrajena centra za merjasce. Število merjascev za osemenjevanje po zavodih je bilo v novembru 1998 naslednje:

Na osemenjevalnih centrih je potrebna oprema za odvzem, oceno in pripravo semena.

• Računalniški center

V okviru katedre za prašičerejo na oddelku za zootehniko, Biotehniške fakultete je organiziran računalniški center za selekcijo prašičev v Sloveniji, ki ima osnovno hardwersko in programsko opremo:

- Hardware: 2 dvoprocesorski delovni postaji SUN, 5 delovnih postaj SUN, osebni računalniki, lokalna mreža, tiskalniki


- Software: Oracle, Fortran, Pest, SMPAK, PeRun in drugo

• Zavodi in ostala oprema

Na zavodih imajo osnovno računalniško opremo in na nekaterih aparature za merjenje debeline hrbtne slanine ter ugotavljanje brejosti.

2.4.5. STROKOVNI KADER

Pri selekciji prašičev sodelujejo številni živinorejski in veterinarski strokovnjaki. Javno službo za selekcijo prašičev sestavljajo:

- Vodje testnih postaj – 4 VIS - financirani 50%
- Vodje osemenjevalnih centrov – 2 VIS - niso financirani
- Področni živinorejsko veterinarski zavodi – financirani 4,25 VIS in 2 SS
- Kmetijski inštitu Slovenije – 0,75 VIS in 1 SS
- Veterinarska fakulteta – 1 VIS
- Biotehniška fakulteta – 5 VIS in 2,5 SS

Skupaj: 13 VIS ( od tega 4 z doktoratom) in 5,5 SS

2.5. NEKATERE PRESOJE IZVAJANJA SELEKCIJE PRAŠIČEV

2.5.1. PASEMSKA SESTAVA OSNOVNIH ČRED IN PARJENJA PO KOMBINACIJAH

Osnove sedanjega slovenskega nacionalnega selekcijskega programa za prašiče so bile zapisane v letu 1977. Od takrat je bilo veliko dopolnitev z novimi kombinacijami križanja, postopki odbire in testiranja, informacijskim sistemom, spremembo organiziranostjo in drugim. Dosežena so bila tudi znatna izboljšanja gospodarsko pomembnih lastnosti: zmanjšanja konverzije krme, večja rast in še posebej zmanjšanje zamaščenosti. Uspeh ali neuspeh vsakega selekcijskega programa zavisi tudi od organiziranosti in doslednega izvajanja parjenja. V Sloveniji so prestala preizkus in so priznana naslednja tropasemska križanja: 12x33, 12x44, 12x55 in štiripasemski križanji 12x54 in 12x53. Ta križanja so bila preskušena in izbrana, ker so bili z njimi doseženi najboljši gospodarski rezultati. Sestava osnovnih čred svinj mora biti naslednja: čistopasemske svinje – 25 - 30 %, križanke 70 - 75 %. Za izvajanje vseh naštetih križanj je potrebnih največ 10 kombinacij parjenj in pomembno je, da so ta v optimalnem razmerju.

Pričakovane in opravljene kombinacije parjenj ter povprečno število živorojenih pujskov na farmah in kmetijah v letu 1996

Namesto pričakovanih deset kombinacij parjenj je bilo v letu 1996 na farmah in spremljanih kmetijah opravljenih skupaj najmanj 74 različnih kombinacij parjenja. Ta podatek kaže na zelo slabo izvajanje selekcijskega programa že v rejah, katerih namen je vzrejati plemenske živali. Poleg tega je bilo znatno preveč čistopasemskih parjenj in premalo tistih parjenj, ki bi dale pitancem optimalno sestavo genotipa. Veliko je bilo tudi drugih, ki jih lahko označimo kot nepoznane in nepreskušene kombinacije. Zaradi neizvajanja sistema parjenja smo izgubili v Sloveniji v letu 1996 najmanj deset tisoč živorojenih pujskov in veliko tudi na kvaliteti (mesnatosti) pitancev.

2.5.2. PARJENJA V SORODU

Veliko dokazov je, da je izvajanje osnovnega rejskega opravila – preprečevanje parjenja v sorodu – pogosto površno in slabo. Iz rejskih dokumentov in pri avtomatskem računalniškem sestavljanju porekel prihajajo pogosto opozorila na napake: napačne šifre pasme (recimo križanka je zapisana kot čistopasemska svinja), parjenje v sorodu, inbridirane živali (take primere je bilo mogoče najti tudi med uvoženimi plemenskimi prašiči) in druge. Posredno lahko sklepamo na nepravilna parjenja tudi po frekvencah nekaterih genov (MHS geni). Posledice parjenj v sorodu so znane: zmanjšanje odpornosti in vitalnosti živali (posledica več izgub), manjša gnezda, slabša rast in druge. Za vsako parjenje moramo vnaprej ugotoviti sorodstvo med živalmi in preprečiti parjenja v sorodstvu. Še posebej je to pomembno sedaj, ko se osemenjevanje vse bolj širi tudi na kmetijah. Skrbeti je treba za stalno usmerjeno menjavo merjascev. Škode, ki so kot posledica parjenja v sorodu – depresija zaradi inbridinga, bi lahko primerjali s škodo, ki jo povzroči huda bolezen. Slabosti, ki jih prinaša inbriding pa poleg tega v populacijah ostajajo, se ne izgubijo.

2.5.3. VZREJNA SREDIŠČA NA KMETIJAH

Na kmetijah smo pričeli organizirati vzrejna središča v letu 1988 in prve tri smo dobili v Pomurju v juniju 1989. Konec leta 1997 je bilo v Sloveniji 38 vzrejnih središč, dva od teh imata samo pogojno licenco. Spremljanje dela na vzrejnih središčih je pokazalo na zelo velike razlike v proizvodnosti. V zadnjem letu je bilo število odstavljenih pujskov od 7,21 do 10,52, delež izgub pujskov pa od 6,0% do 26,7 %. Intenzivnost izkoriščanja svinj je na nekaterih vzrejnih središčih izredno slaba, kar dokazujeta starost ob 1. prasitvi in laktacija, ki ja na nekaterih vzrejnih središčih kar 8 tednov. Pogosta so odstopanja v pasemski sestavi osnovnih čred in nepravilna parjenja. Vzrejna središča uspešno prodajajo plemenske mladice. V pripravi so pravila za podeljevanje licence za vzrejna središča, ki bo veljala eno leto in jo bo moralo vzrejno središče, da bo imelo pravico za prodajo plemenskih mladic, vsako leto na novo pridobiti.

2.6. ORGANIZIRANOST SLOVENSKE PRAŠIČEREJE

V študiji "Slovenska prašičereja do leta 2000" je bila predlagana naslednja organiziranost:

• Družba za razvoj prašičereje

Razvojne naloge na področju prašičereje so v obdobju do leta 2000 zelo obsežne. V okviru države Slovenije potrebujemo profesionalno poslovno jedro, ki bo skrbelo za skladen razvoj, kvalitetno spodbujanje in gospodarsko zaščito slovenske prašičereje.

V okviru te družbe bi bila organizirana borza za krmo za prašiče, za plemenske in klavne prašiče ter za prašičje meso in izdelke. Povezovala bi rejce prašičev, klavnice, trgovino in še vse druge, ki sodelujejo pri prireji prašičev. Tu bi se določali in dogovarjali kvalitetni pogoji za blagovno znamko "slovenski prašič". Delo družbe bi moralo biti zelo racionalno in tesno povezano z ostalimi republiškimi upravami: kmetijska svetovalna služba, zbornica, ministrstva, itd.

• Prašičerejske zadruge in združenja rejcev prašičev po regijah in na državnem nivoju

V okviru posameznih regij (ali področij) se ustanovijo prašičerejske zadruge in združenja rejcev prašičev, ki se povezujejo v zvezo združenj rejcev prašičev v Sloveniji. Sedež zveze združenj rejcev prašičev je na družbi za razvoj prašičereje.

Prašičerejske zadruge in združenja rejcev prašičev urejujejo zadeve s področja prašičereje na svojem področju in organizirajo aukcijske prodaje pujskov, pitancev in plemenskih prašičev. Skrbijo za izobraževanje rejcev in kvaliteto prireje.

• Stalna strokovna skupina za spremljanje in usmerjanje razvoja prašičereje v Sloveniji

Naloge strokovne skupine bi bile spremljanje razvoja prašičereje v Sloveniji in v svetu. Izdelovala bi pravilnike s kvalitetnimi pogoji za plemenske prašiče, za postopke ocenjevanja plemenske vrednosti, za blagovno znamko, za rejo prašičev, .... Skrbela bi za presojo novih tehnoloških rešitev.

Strokovna skupina bi imela največ pet članov. Za reševanje posameznih strokovnih problemov strokovna skupina imenuje delovne skupine v katere vključuje tudi druge strokovnjake.

Ta predlog organiziranosti ni bil realiziran in postopoma so bile ustanovljene nove organizacijske oblike. V Sloveniji imamo tako:

• Zvezo združenj rejcev prašičev Slovenije s sedežem v Ptuju


• Pomursko združenje rejcev prašičev s sedežem v Murski Soboti


• Odbor za prašičerejo, ki združuje farme prašičev in ima sedež v Ljubljani


• Komisijo za spremljanje izvajanje pravilnika o ocenjevanju klavne kakovosti prašičev, ki ima sedež v Ljubljani in združuje rejce prašičev in klavno industrijo

Sedanja razdrobljena organiziranost ne zagotavlja enotnega nastopa in enotnega zastopanja interesov slovenske prašičereje pri političnih in gospodarskih oblasteh. Taka organiziranost je ovira za skupno trženje in povezovanje, ki je nujen predpogoj za uspešno gospodarjenje. Ustanoviti je treba enoten strokovno posloven odbor za prašičerejo, ki bo vodil strokovno in poslovno slovensko prašičerejo, ki bo pripomogel k ureditvi trga s prašiči (klavnimi in plemenskimi), prašičjim mesom in izdelki ter s krmo in ostalim reprodukcijskim materialom.

2.7. ZAKLJUČKI

Analiza zgodovinskega razvoja rejskega dela v prašičereji v Sloveniji in analiza obstoječega modela pmpgoča naslednje zaključke:

- Rejsko delo ima v slovenski prašičereji dolgo tradicijo in uspešni ukrepi za izboljšanje kvalitete prašičev so bili sprejeti ter uzvedeni že v času pred drugo svetovno vojno

- Za razvoj rejskega dela v prašičereji po drugi svetovni vojni so pomembna šestdeseta leta, ko so bili postavljeni temelji moderni selekciji prašičev Sloveniji: uvoz modernih mesnatih pasem prašičev, izgradnja progenotestne postaje Prevoje, uvedba osemenjevanja svinj, intenzivno raziskovalno delo na področju selekcije prašičev, in drugo.

- Leta 1974 je bil ustanovljen odbor za prašičerejo, ki je nanovo organiziral slovensko prašičerejo in selekcijo osnoval na tropasemskem križanju 12 x 55. Izdelan je bil nacionalni selekcijski program za prašiče, uvedeno regresiranje plememskih prašičev, postavljeni kriteriji odbire merjascev in mladic ter kakovostni kriteriji za selekcijske, razmnoževalne farme ter vzrejna središča, uvedena enotna tehnologija testiranja, enotna dokumentacija in obdelava podatkov.

- Vzrejna središča na kmetijah so bila organizirana v letu 1989, ko so bila priznana prva tri na področju Pomurja. Konec leta 1998 imamo v Sloveniji 41 vzrejnih središč, ki so v letu 1997 prodala 2957 plemenskih prašičev

- Sedanja selekcija se odvija preko državne komisije za ocenjevanje, odbiro in priznavanje merjascev, ki nadaljuje delo odbora za prašičerejo.

- Nacionalni selekcijski program za prašiče izvajajo rejci in javna selekcijska služba. Uradne rejske dokumente potrjuje in izdaja republiška selekcijska služba.

- Infrastruktura za selekcijo prašičev predstavljajo testne postaje na farmah, osemenjevalna centra za merjasce na zavodih, računalniški center na oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete in strokovnjaki za selekcijo prašičev

- Sedanja organiziranost slovenske prašičereje je razdrobljena in ni enotnega odbora za prašičerejo s podobnimi nalogami in pooblastili kot jih je imel obdor za prašičerejo iz leta 1974.

3. UPORABLJENA LITERATURA

Bundeshybridzuchtprogramm. Dostopno: http://www.bhzp.de/Willkommen.html, 3.12.1998

CPC, Canadian Pork Council, Dostopno: http://www.canpork.ca/aboutcpc.html, 26.11.1998

DanBred, The danish pig breeding programme. Dostopno: http://www.danbred/index.html,26.11.1998

Danske Slagterier. Dostopno: http://www.ds-data.dk/deutsch/branchen/inhold.html, 26.11.1998

Danske Slagterier Statistics 1997. Printed May 1998, 39. strani

Drobnič Marjana, Šalehar A.: Domača stran (home page) katedre za prašičerejo na World Wide Web. Sodobno kmetijstvo, 29(1996)7/8, s. 322 - 325

EUR-Lex, Fundstellennachweis der geltenden Gemeinschaftsrechts. Dostopno: http://europa.eu.int/eur-lex/de/lif/index.html, 5.12.1998

Finish Animal Breeding Association FABA. Dostopno: http://www.mloy.fi/faba/english/fabamaineng.html, 28.11.1998

Jesenšek Aleksandra: Samodejna izdelava poročil pri selekciji prašičev. Diplomska naloga, 1998, 61 strani

Kalm E.: Integrationsformen der Schweineproduktion. V Schweinezucht 9.izdaja. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 1992, s. 325 – 341.

Kovač Milena: Selekcija in druge metode genetskega spreminjanja pitovnih in klavnih lastnosti prašičev. Podiplomsko izobraževanje iz prašičereje “Gospodarno pitanje in mesnatost”, Rodica, 5 – 10.5.1997, 18. Strani

Kovač Milena, Štuhec I., Šalehar A.: Osnovna navodila za pridobitev statusa vzrejnega središča. Katedra za prašičerejo, tipkopis, 1996, 3. strani

Kovač Milena: Naloge in delo komisije za odbiro in priznavanje merjascev v selekcijskih središčih in merjascev za osemenjevanje. Katedra za prašičerejo, tipkopis, 1998, 4. strani

Kovač Milena, Šalehar A., Tavčar Jana: Strokovne podlage za izdelavo in izvedbo rejskega programa za prašiče za leto 1998. Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 1998, strani

Krivec L.: Organizacija prašičerejske proizvodnje in selekcije. Sodobno kmetijstvo, 8(1973)4, s. 213 – 216.

NPPC, National Pork Producers Council. Dostopno: http://www.nppc.org/, 6.12.1998

Oblak I.: Svinjereja. V knjigi "Za izboljšanje življenskih pogojev našega kmetijstva", Ljubljana, 1938, s. 362 - 377.

Priloga “Selekcija prašičev” , Sodobno kmetijstvo, 8(1973)4, s.201-216

Rohrman V.: Prašičje vzrejališče v Valdeku. V knjigi " Gospodarski nauki", Družba sv.Mohorja v Celovcu, 1905, s.134 - 139.

SEA, Sales and export Association for Breeding pigs. Dostopno: http://www.danbred/index.html, 26.11.1998

Schweinezuchtverband Weser-Ems e.G. Dostopno: http://www.schweinezucht.de/inhalt.html, 28.11.1998

Schweinezucht- und Produktionsverband Berlin-Brandenburg eG. Dostopno: http://www.zuchtschweine.de/szpv/Default.html, 28.11.1998

Selekcija prašičev v Sloveniji. Dopolnitve. Biotehniška fakulteta, VTOZD za živinorejo, Tipkopis 24.4.1989., 8 strani

Šalehar A.: Odbor za prašičerejo 1974 – 1989 - Slovenska prašičereja. Posvetovanje, Gornja Radgona 23.8.1989, 18 strani

Šalehar A.: Selekcija prašičev I. Dopolnilno podiplomsko izobraževanje iz prašičereje, Rodica 10 - 14.5.1993, 20 strani

Šalehar A.: Genetika in selekcija prašičev v Sloveniji. Povzetek dela v letih 1960 do 1992. Sodobno kmetijstvo, priloga "Slovenska prašičereja IV", 27(1994)7/8, s. 307-310

Šalehar A.: Vzrejna središča v zasebni prašičereji (Osnovna izhodišča). Tipkopis, katedra za prašičerejo, 1988, 3 strani

Šalehar A.: Zakonodaja o živinoreji v EU in strokovne podlage za uskladitev slovenske. 1. Del. Projekt CRP Zemlja – Kmetijstvo in podeželje: prilagajanje slovenske živinoreje zahtevam Evropske unije, Rodica, 1998, 85 strani.

Šalehar A.: Stanje, razvoj in bodoča prašičereja v svetu, Evropi in v Sloveniji. Dostopno: http://agri.bfro.uni-lj.si/predmeti/prasicereja/masa/stan1.htm, 6.12.1998.

Šalehar A., Zagožen F.: Selekcijski program za prašiče v Sloveniji. Poročilo za Živinorejsko poslovno skupnost, Domžale, februar 1977, 69 strani

Šalehar A., I. Štuhec, O. Boehm, E. Erjavec, M. Rednak, A. Plantarič, L. Bratuša, L. Krivec, F. Ločniškar, A. Slavič, M. Leskošek, A. Cankar, F. Nekrep, M. Amon, D. Šabec, F. Potočnik, J. Kokol: Slovenska prašičereja do leta 2000. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije, 1992, 60 str.

Štefančič A.: Slovenska živinoreja v 19. stoletju. Živinorejec, 1(1951)3-4, s. 95 - 105.

Švajger G., D. Bregar: Krškopoljski (črnopasasti) prašič. Višješolska diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Ljubljana, 1991, 60. str.

The National Committee for Pig Breeding, Health and Production. Dostopno: http://www.ds-data.dk/english/lu_eng/nat_comm/inhold.html, 26.11.1998

The National Committee for Pig Breeding, Health and Production. Annual Report 1997. Printed by Center Offset Greanaa, 1998, 56. strani

Windhorst H.W.: Sectoral and regional patterns of pig production in the EU. Pig News and Information, 19(1998)1, s. 11N - 18N

4. PRILOGE

Priloga 1.: Slovenski selekcijski program – PRAŠIČEREJA

Priloga 2.: Slovenski selekcijski program – PRAŠIČEREJA – Splošno dostopni podatki

Priloga 3.: Slovenski selekcijski program – PRAŠIČEREJA – Baza podatkov: oskrba črede, reprodukcija, …

Priloga 4.: Slovenski selekcijski program – PRAŠIČEREJA – zadnja odbira merjscev

Priloga 5.: Slovenski selekcijski program – PRAŠIČEREJA – odbira merjascev pri 100 kg