"Človeštvo mora živeti v mejah nosilne kapacitete Zemlje. Dolgoročno vzeto druge racionalne poti ni. Če ne uporabljamo virov Zemlje preudarno in na način, ki omogoča trajnost, ljudem odrekamo njihovo prihodnost. Izbrati moramo načine življenja in poti razvoja, ki spoštujejo meje Narave in so možni znotraj teh meja. To lahko dosežemo, ne da bi se odrekli mnogim blagrom sodobne tehnologije - če seveda ta tehnologija sama deluje v teh mejah."
(Prof. dr. Boštjan Anko: Skrb za Zemljo, Naši Razgledi, 6. 12. 1991., s.696 - 697)   STRATEGIJA ZA ŽIVLJENJE PO NAČELU TRAJNOSTI. UVODNE MISLI Skrb za zemljo je kodeks in akcijski program hkrati. Za Slovence je pomembno eno in drugo.
Kot kodeks nam ponuja povezovanje s svetom na novem področju in na načine, kot tega doslej nismo bili vajeni. S svetom in ne le s sosedi smo se Slovenci pričeli srečevati kot misionarji, izseljenci, nemirni popotniki. V novejšem času - vsaj nekoliko morda - tudi kot politiki in gospodarstveniki, še redkeje kot tehnični strokovnjaki. Poredkost in (razen izseljenstva) neznaten obseg dotikov sta preprečevala, da bi se ob njih razvili pravi dvosmerni tokovi. Poleg tega so ti ljudje nastopali v vlogah in svojstvih, ki niso omogočala, da bi v svetu predstavljali svojo slovensko identiteto niti da bi se matični narod bogatil z njihovimi izkušnjami. Delno so to onemogočale tudi domače razmere in tako so se ti ljudje prevečkrat v svetu enostavno izgubili kot Avstrijci, Italijani, Jugoslovani ....
Narod, kakršen je naš, se je v najtežjih trenutkih ohranjal in ohranil s svojo kulturo in vero v prihodnost. Verjetno bo tako tudi v prihodnje: tudi samostojna Slovenija se v svetu ne bo uveljavila kot politična, gospodarska ali celo vojaška sila. Uveljavila pa se bo lahko z duhom - znanjem, kulturo, kamor v najširšem in izvirnem pomenu besede sodi tudi odnos do okolja. V prihodnje se bomo narodi med seboj presojali tudi po tem. In ravno tu se naša sorazmerna nerazvitost pokaže kot relativna prednost: kot narod - nismo še tako daleč od svojih kmečkih korenin, da ne bi bili sposobni razumeti narave, in nismo tako bogati, da bi bili neobčutljivi za bedo velikega dela sveta. Že samo to in morda še pravkar pridobljena neodvisnost nam da mnogo več več skupnega s takoimenovanim Tretjim svetom kot pa abstraktni in včasih celo problematični cilji neuvrščenosti. Da bi tega ne pozabili v slepem dohitevanju razvitega sveta! Kot maloštevilčen narod še posebej potrebujemo svetovno perspektivo - vizijo svojih resničnih vlog v človeškem obečstvu. V nasprotnem primeru se bomo prej ali slej izgubili pod vplivom večjih in močnejših - pa ne nujno boljših - sosedov.
Seveda pa samo vizija ne zadostuje, ampak bo potem svojo vlogo tudi odigrati: če ima človeštvo kakšen resnično skupen interes, potem to gotovo ni vojaška, ekonomska ali političan moč, ampak verjetneje človeka dostojno življenje v okolju, ki bo to omogočalo tudi prihodnjim rodovom - v svetovnem in nacionalnem merilu. Kaj Slovenci lahko prispevamo k temu cilju?
Povzetek dokumenta: SKRB ZA ZEMLJO, 21. oktober 1991

Načela trajnostnega življenja

Spoštovati in skrbeti za občestvo življenja
Temelj trajnostnega življenja je etika, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, skrbi za drugega in Zemljo. Razvoj ne sme prizadeti drugih skupin ali kasnejših generacij niti ne sme ogrožati obstoja drugih vrst.
Koristi in stroški rabe virov in ohranjanja okolja bi morali biti pošteno razdeljeni med različnimi skupnostmi, med revnimi in bogatimi, med našo generacijo in onimi, ki bodo prišle za nami.
Izboljšati kakovost človeškega življenja
Cilj razvoja je izboljšati kakovost človeškega življenja. Razvoj naj bi omogočil ljudem, da polno razvijejo svoje potenciale in žive dostojno in polno. Gospodarska rast je del razvoja, vendar ne more biti cilj sama po sebi; ne more se nadaljevati neomejeno. Čeprav se ljudje razlikujejo med seboj po ciljih razvoja, jih je nekaj dejansko splošnih. Vključujejo dolgo in zdravo življenje, vzgojo in izobraževanje, dostop do virov, potrebnih za spodoben življenski standard, politično svobodo, zagotovljene človekove pravice in svobodo pred nasiljem. Le če izboljšuje naše življenje v vseh pogledih, je razvoj resničen.

Ohraniti vitalnost in pestrost Zemlje
Napredek mora biti zasnovan na ohranjanju: varovati mora zgradbo, delovanje in pestrost naravnih sistemov, od katerih je naša vrsta odvisna. Da bi to dosegli, moramo:

* ohranjati sisteme, ki omogočajo življenje. To so ekološki procesi, ki ustvarjajo ustrezne razmere za življenje. Vplivajo na podnebje, čistijo zrak in vodo, uravnavajo odtok vode, reciklirajo osnovne elemente, ustvarjajo in obnavljajo tla in omogočajo ekosistemom, da se obnavljajo;
* ohranjati biološko pestrost. To vključuje vse vrste rastlin, živali in drugih organizmov, genski fond vsake vrste in raznoterost ekosistemov;
* zagotoviti, da je raba obnovljivih virov trajnostna. Ti viri zajemajo: tla, divje in udomačene organizme, gozdove, pašne površine, obdelano zemljo in morske ter sladkovodne ekosisteme, ki so osnova ribištvu. Raba je trajnostna, če ne preseže obnovitvene sposobnosti vira .

Kmetijske in pašne površine
Danes je lačnih več ljudi kot kadarkoli poprej in njihovo število raste. Obsežni predeli so prizadeti zaradi degradacije zemlje, ki jo je povzročila napačna raba. Mnogo neizrabljene zemlje je malo primerne za kmetijstvo. Najbolje jo je uporabiti za ohranjanje sistemov, ki podpirajo življenje in dajejo hlodovino, meso, kurjavo in druge naravne vire. Povečane količine hrane, ki jo bo potrebovalo še enkrat toliko ljudi, bo treba pridelati predvsem z boljšo izrabo že obstoječih kmetijskih tal.
 

 

 

B. PRAVILNIK O REJI DOMAČIH PRAŠIČEV

Člen 1
S tem pravilnikom so podane minimalne zahteve za rejo domačih prašičev (v nadaljevanju prašičev).
Člen 2
V smislu tega pravilnika so prašiči domače živali vrste  prašič vseh starosti in spolov za pleme ali pitanje.
Kategorije prašičev:
1.  Merjasci: spolno zreli prašiči moškega spola namenjeni za pleme;
2.  Mladice: spolno zreli prašiči ženskega spola do prve prasitve;
3.  Prvesnice: svinje od prve do druge prasitve;
4.  Svinje: prašiči ženskega spola po prvi prasitvi;
5.  Doječe svinje: svinje od perinatalne faze do odstavitve pujskov;
6.  Odstavljene in breje svinje: svinje od odstavitve do perinatalne faze;
7.  Sesni pujski: pujski od rojstva do odstavitve;
8.  Odstavljeni pujski: pujski od odstavitve do starosti deset tednov (teže okoli 20 kg);
9.  Pitanci/ plemenski podmladek: prašiči vseh spolov od starosti deset tednov (teže okoli 20 kg) do zakola oziroma do spolne zrelosti;
"Pristojne strokovne službe" so pooblaščene nevtralne inštitucije, ki imajo usposobljene strokovnjake za presojo in ocenjevanje izvajanja določil pravilnika o reji prašičev.

Člen 3
1.) Od 1. januarja 1994 morajo vsi na novo zgrajeni ali adaptirani hlevi in vsi za intenzivno rejo prašičev prvič uporabljeni obrati odgovarjati naslednjim zahtevam:

Vsakemu odstavljenemu pujsku ali pitancu mora biti na razpolago  naslednja neomejena koristna talna površina:
      - 0,15 m2 pri poprečni živi teži do 10 kg
      - 0,2 m2 pri poprečni živi teži 10 do 20 kg
      - 0,3 m2 pri poprečni živi teži od 20 do 30 kg
      - 0,4 m2 pri poprečni živi teži od 30 do 50 kg
      - 0,55 m2 pri poprečni živi teži od 50 do 85 kg
      - 0,65 m2 pri poprečni živi teži od 85 do 110 kg
      - 1,0 m2 pri poprečni živi teži od 110kg do 125 kg
      - 1.3 m2 pri poprečni teži nad 125 kg
Te minimalne zahteve veljajo od 1. januarja 1998 za vse obrate.

2.) Gradnja in ureditev hlevov v katerih so svinje ali mladice privezane, je od 1. januarja 1994 prepovedana.
Uporabo hlevov, ki ne ustrezajo zahtevam 1. odstavka, lahko pristojne upravne službe dovolijo tudi po 1. januarju 1996, na osnovi rezultatov kontrol po členu 7,  vendar največ do 31. decembra 2005.
Ta člen ne velja za obrate z manj kot šestimi prašiči, oz. petimi svinjami s sesnimi pujski.

Člen 4
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije skrbi, da so pogoji za rejo prašičev v skladu s splošnimi predpisi, podanimi v prilogi pravilnika.
Pristojne strokovne službe lahko do 30. junija 1995 dopuste izjeme pri poglavju 1, št. 3, 5, 8 in 11.
 

Člen 5
Predpisi v prilogi pravilnika so lahko spremenjeni, da bi se lahko upoštevala najnovejša znanstvena spoznanja.

Člen 6
Pristojne strokovne službe predlože Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo najkasneje do 31. 12. 1997 poročilo o najprimernejših sistemih reje, pri katerih so izpolnjene zahteve vrsti ustrezni reji v zdravstvenem, živinorejskem, fiziološkem in etološkem smislu, kakor tudi o socialnih in ekonomskih učinkih različnih sistemov.  Poročilu je treba dodati ustrezne predloge, ki upoštevajo v poročilu zajete zaključke.
O teh predlogih razpravlja in odloči Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v roku treh mesecev po njihovi predložitvi.

Člen 7
Pristojne strokovne službe skrbijo, da izvajajo kontrole in preglede obratov za rejo prašičev ustrezno izobraženi strokovnjaki (diplomirani kmetijski inženirji živinorejske smeri, diplomirani veterinarji). S temi kontrolami in pregledi mora biti zajet letno statistično reprezentativen del različnih sistemov reje prašičev.

Pri tem morajo biti strokovnjaki, ki opravljajo kontrole oz. preglede podvrženi ustreznim higienskim ukrepom, ki so primerni, da se izključi nevarnost prenosa bolezni.

Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo predpiše postopek za opravljanje kontrol in pregledov obratov za rejo prašičev v smislu tega pravilnika.

Pred pričetkom novogradnje ali adaptacije obstoječega obrata za rejo prašičev mora investitor pridobiti pisno potrdilo, da so predvidene gradbeno tehnološke rešitve v skladu z določili tega pravilnika. Potrdilo izda pristojna strokovna služba.

Člen 8
Iz drugih držav v Slovenijo uvoženi prašiči morajo imeti od odgovornih služb teh držav potrdilo, ki zagotavlja, da so bile živali vzrejene v takih pogojih reje, kot jih imajo živali, vzrejene po zahtevah tega pravilnika.

Člen 9
SANKCIJE IN UKREPI (dopolnitve pravne službe MKG)

PRILOGA

POGLAVJE 1

SPLOŠNI PREDPISI
1.)  Gradbeni material za izgradnjo hlevov, boksov in opreme s katerim prihajajo živali v kontakt, mora biti nenevaren za živali in ga je možno dobro čistiti in dezinficirati.

2.) Preprečevati je treba možnosti kratkih stikov in upoštevati predpise o polaganju električnih napeljav in montaži električnih orodij, ki so v veljavi v R Sloveniji.

3.) S toplotno izolacijo, ogrevanjem in ustrezno ventilacijo je treba skrbeti, da  je cirkulacija zraka, vsebnost prahu v zraku, temperatura, relativna vlažnost zraka in koncentracija plinov v takem območju, ki ni škodljivo prašičem.

4.) Vse stroje in orodja od katerih je odvisno zdravje in ugodno počutje živali je treba najmanj enkrat na dan pregledati. Ugotovljene napake je treba takoj popraviti. Če to ni mogoče, je treba preskrbeti za alternativne možnosti. Pri umetni ventilaciji je potrebno urediti alarmne naprave, ki javljajo izpad delovanja. Te naprave je treba redno kontrolirati.

5.) Prašiči ne smejo biti v stalni temi. Za ta namen je treba skrbeti v etološkem in fiziološkem smislu ob upoštevanju različnih klimatskih razmer  tako da je zagotovljena zadovoljiva naravna ali umetna osvetlitev; umetna osvetlitev mora ustrezati najmanj naravni osvetlitvi od 9. do 17. ure. Če je hleve možno osvetljevati samo z umetno svetlobo, mora biti urejena tako, da lahko živali katerikoli čas kontroliramo.

6.) Vsa čreda mora biti najmanj enkrat dnevno pregledana s strani lastnika ali zato odgovorne osebe. Prašiče z znaki bolezni ali poškodbami je treba takoj tretirati. Bolne in poškodovane živali je treba, če je potrebno preseliti v suhe, z mehkim nastilom nastlane bokse. Če pomoč rejca ni dovolj, je treba čimprej poklicati veterinarja.

7.) Če so prašiči rejeni v skupinah, je treba skrbeti, da ne pride do prekomernih agresij. Prašiče, ki kažejo proti drugim stalno agresivno obnašanje ali pa je proti njim stalno usmerjena agresija drugih, je treba odstraniti iz skupine ali pa jih vhleviti v primerni oddaljenosti od nje.

 8.) Boksi morajo biti urejeni tako, da lahko vsak prašič:

- nemoteno leži in vstane, se vleže,
- ima čisto mesto za ležanje in
- ima vidne kontakte z drugimi prašiči
9.) Če so prašiči privezani, ne smejo privezi živali poškodovati, morajo pa biti vsakodnevno pregledani in prirejeni živalim, da imajo ugoden položaj. Privez mora biti dovolj dolg, da dovoljuje živali možnosti gibanja, ki je določena pod številko 8. Urejen mora biti tudi tako, da se živali ne morejo obesiti ali poškodovati.

10.) Hlevi in oprema mora biti redno čiščena in dezinficirana, da je preprečeno širjenje bolezni. Iztrebke in nepoužito ali raztreseno krmo je treba redno odstranjevati, da se ne tvori smrad in da ne privablja muh in glodalcev.

11.) Da se prašiči ne poškodujejo, morajo biti tla sigurna za hojo, brez neravnin in ne smejo na njih stoječim ali ležečim prašičem povzročati poškodb ali bolečin. Prirejena morajo biti velikosti in teži živali in morajo predstavljati čvrsta, ravna in stabilna tla. Površina za ležanje mora biti udobna, čista in zadovoljivo drenirana in ne sme povzročati škode na živalih. Če je na tleh nastil, mora biti čist, suh in za zdravje prašičev neoporečen.

12.) Vsem prašičem je treba zagotoviti ustrezno krmo, ki je prirejena starosti in teži, tako da ustreza obnašanju prašičev in njihovim fiziološkim potrebam in ni nevarnosti za zdravstvene in motnje v počutju živali.

13.) Vsi prašiči morajo biti najmanj enkrat dnevno krmljeni. V skupinski reji in restriktivnem krmljenju brez elektronskih krmilnih postaj morajo imeti vsi prašiči iste skupine možnost istočasnega žretja.

14.) Prašiči, starejši od dveh tednov morajo imeti vsak čas dostop do sveže pitne vode v zadovoljivih količinah ali pa jim mora biti zadovoljena njihova potreba po tekočini s pomočjo drugih tekočin.

15.) Naprave za krmljenje in napajanje morajo biti tako urejene, da je kar se da omejeno onesnaženje krme in vode.

16.) Poleg običajnih postopkov za preprečevanje grizenja repov in drugih motenj v obnašanju morajo vsi prašiči pod upoštevanjem pogojev reje in gostote naselitve dobiti slamo ali drug primeren material oz. predmet, da bi lahko zadostili svojim etološkim potrebam.

POGLAVJE 2

POSEBNI PREDPISI ZA POSAMEZNE SKUPINE PRAŠIČEV

I. Merjasci
Boksi za merjasce morajo biti tako urejeni, da se merjasci v njih lahko obrnejo, da lahko slišijo, vohajo in vidijo druge prašiče in da imajo čist, suh in udoben prostor za ležanje. Boks za odraslega merjasca mora imeti površino najmanj 6 m². Površina boksa mora biti ustrezno večja, če v boksu tudi pripuščamo.

II. Svinje in mladice
1.) Breje svinje in mladice morajo biti, če je potrebno tretirane proti ekto in endoparazitom. Pred preselitvijo v prasitveni boks je treba breje svinje in mladice očistiti vsake umazanije.

 2.) Imeti morajo čisto, suho in udobno ležišče ter po potrebi z dovolj primernega nastila.

3.) Za ležiščem svinje ali mladice mora biti dovolj možnosti za gibanje, da lahko žival nemoteno naravno ali pod kontrolo prasi.

4.) V hlevih, kjer niso svinje vkleščene, mora biti oprema za zaščito pujskov pred poleganjem, npr. zaščitne letve.

III. Sesni pujski
1.) Sesni pujski morajo imeti ogrevano kot tudi nepropustno, suho in udobno, od svinje ločeno ležišče, na katerem se lahko zadržujejo vsi hkrati.

2.) Pri vkleščenju svinje morajo imeti pujski možnost, da lahko nemoteno sesajo.

3.) Če so moške živali kastrirane starejše od 4 tednov starosti, je lahko poseg opravljen samo ob predhodni anesteziji.

4.) Kupiranje repov in  ščipanje zob ne sme biti rutinsko opravilo, ampak ga lahko opravljamo samo v primeru, da prihaja na obratu brez teh ukrepov do dokazanih poškodb na vimenih, ušesih  in repih. Če se zobke in repke poščipa, se lahko to opravlja do vključno 7. dneva po prasitvi.

5.) Sesne pujske lahko odstavimo šele v starosti treh tednov. Prej jih lahko odstavimo le v primeru, da preprečimo morebitno škodo na svinji ali pujskih.

IV. Odstavljeni pujski in pitanci
Prašiče je treba čimprej po odstavitvi naseliti v skupinah. Nato jih moramo rediti v stabilnih skupinah s čimmanj spremembami.

C. ZAKON O ŽIVINOREJI PREDLOG ZAKONA O ŽIVINOREJI
 

1. Priprava izhodišč za zakon o živinoreji
Priprave za izdelavo predloga zakona o živinoreji so pričele v letu 1992, ko so bili pripravljene podlage o stanju posameznih živinorejskih panog. V tistem času so bili opravljeni prvi pregledi zakonskih ureditev na področju živinoreje v državah Evropske skupnosti. Po imenovanju delovne skupine za pripravo zakon o živinoreji v septembru 1994 so bili podrobno proučeni podobni zakoni v Avstriji in Nemčiji ter tovrstni predpisi znotraj Evropske skupnosti. Za opredelitev področja živinoreje pa je bila upoštevana "Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti"
(UR. L. R. Slovenije, 4(1994)34).

Delovna skupina je na osnovi rezultatov omenjenih proučevanj sprejela odločitev, da naj bo področje živinoreje urejeno enotno z enim krovnim zakonom in da je namen zakona ureditev živinoreje v tem da se:
- izboljšujejo ali ohranjajo lastnosti živali ob upoštevanju vitalnosti,
- ohrani raznolikost genomov živali in ohranijo avtohtone pasme,
- zagotavlja kakovost živalskih proizvodov tako da ustrezajo predpisanim kakovostnim normam,
- varuje dobro počutje domačih živali.
- zagotovi za vrsto značilno krmljenje in krma za domače živali;
- določi in izvaja zoohigienske in etološke normative pri reji domačih živali;
- določi in izvaja ekološke in prostorske normative pri reji domač ih živali;
- določijo pravice in dolžnosti rejcev živali, rejskih organizacij, strokovnih javnih služb in državnih organov na področju živinoreje;
- uredi strokovno, svetovalno, raziskovalno in izobraževalno delo na področju živinoreje;
- uredi promet in trg z domačimi živalmi ter živalskimi proizvodi;
- uredi trg in promet proizvodov za potrebe živinoreje;
- uredi še druge zadeve povezane z rejo domačih živali.
- zagotovi varnost ljudi pri reji domačih živali
- zagotovi zaščito živinoreje
Prav tako je delovna skupina sprejela dve temeljni izhodišči v zvezi z rejo domačih živali v Sloveniji:

-strategija reje domačih živali: Reja domač ih živali v Sloveniji temelji na ciljih ohranjanja narave in trajnostnega razvoja (1). Za dosego teh ciljev je potrebno, da se vzdržujejo osnovni ekološki procesi in sistemi, ki podpirajo življenje, da se ohranja genetska variabilnost in da je zagotovljena trajnostna raba obnovljivih virov.

- etika reje domačih živali: Pri reji domačih živali so dovoljene samo take tehnologije in načini reje, ki zadovoljujejo etološke potrebe in omogočajo dobro počutje živali in ki so v skladu z načeli bioetike (2).

(Pojasnilo pojmov: (1) Trajnostni razvoj je razvoj za izboljšanje kakovosti človeškega življenja v mejah nosilnih zmogljivosti ekosistemov, (2) Bioetika je skupek načel o dolžnostih ljudi do narave in vseh oblik življenja.)
 
2. Vsebina predloga zakona o živinoreji
Zakon o živinoreji določa naloge posebnega pomena na področju zootehnike, načine njihovega uresničevanja in financiranja, organiziranost rejcev in strokovnih služb, promet z domačimi živalmi in  proizvodi živalskega porekla, zagotavljanje ustrezne kakovosti živalskih proizvodov, zaščito živinoreje, pridelavo in pripravo krme za domače živali, prehrano domačih živali, svetovanje in izobraževanje na področju živinoreje, zaščito domačih živali,  naloge s področja  etologije, ekologije in varstva narave, ki so  vezane  na živinorejsko proizvodnjo, zagotavljanje varnosti ljudi pri reji domačih živali in določa obveznosti in pravice državnih organov ter inšpekcijsko nadzorstvo.
Naloge posebnega  pomena po tem zakonu so predvsem selekcija, reprodukcija, rodovništvo in kontrola proizvodnje.
Določbe zakona se nanašajo na rejo konj, govedi, prašičev, ovac, koz, kuncev, perutnine, rib, čebel in drugih živali, katerih reja ima gospodarski namen (v nadaljevanju: domače živali).
Predlog zakona o živinoreji je razdeljen v naslednja poglavja:
I. SPLOŠNE DOLOČBE
II. REJSKI PROGRAM, SPREMINJANJE IN OHRANJANJE LASTNOSTI ŽIVALI
III.PRENOS SELEKCIJSKIH DOSEŽKOV V REJO DOMAČIH ŽIVALI
IV. OHRANJEVANJE GENETSKE VARIABILNOSTI DOMAČIH ŽIVALI
V. PREHRANA IN KRMA DOMAČIH ŽIVALI
VI. ZOOHIGIENSKI IN ETOLOŠKI NORMATIVI REJE DOMAČIH ŽIVALI
VII. EKOLOŠKI NORMATIVI REJE DOMAČIH ŽIVALI
VIII. KAKOVOST ŽIVALSKIH PROIZVODOV IN KRME
IX. JAVNE SLUŽBE IN ORGANIZACIJE REJCEV V ŽIVINOREJI
X. IZOBRAŽEVALNO IN RAZISKOVALNO  DELO NA PODROČJU ŽIVINOREJE
XI. PROMET IN TRG Z DOMAČIMI ŽIVALMI, ŽIVALSKIMI PROIZVODI IN KRMO ZA ŽIVALI
XII. ZAŠČITA ŽIVINOREJE
XIII. IZVEDBA ZAKONA, IZJEME IN NADZOR
        1. PRISTOJNOSTI DRŽAVNIH ORGANOV
        2. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
 

3. ZAKLJUČEK Živinorejo v sedanjem času ni mogoče razumeti samo kot proizvodnjo mleka, mesa in drugih živalskih proizvodov, ampak tudi kot pomemben sestavni del v prizadevanjih za ohranitev narave. Podobno kot vse druge kmetijske in ostale gospodarske panoge je treba bodočo živinorejo oblikovati po načelih, ki jih vključuje trajnostni razvoj. Povsem jasno je ob tem, da bo morala biti tudi taka živinoreja  gospodarsko zanimiva in da bo morala rejcu zagotavljati primeren dohodek. Predlog zakona o živinoreji omogoča tej najpomembnejši slovenski kmetijski panogi, da sama aktivno sodeluje pri oblikovanju strategije svojega razvoja. Predlog nadalje upošteva vse najnovejše znanstvene izsledke, še posebej na področjih biotehnologije, molekularne biologije, etologije in ekologije, ter opredeljuje organiziranost, izobraževanje ter raziskovalno in strokovno delo na področju živinoreje. Vključene in upoštevane so številne zakonske rešitve in normativi, ki veljajo v okviru Evropske skupnosti