UVOD

Katalog obnašanja ali etogram prašičev delijo etologi na različne funkcionalne kroge. Prikazani bodo najpomembnejši v zelo skrčeni obliki z namenom, da dobi bralec zgoščeno informacijo o normalnem, oziroma vrsti specifičnem obnašanju prašičev. Tega kažejo samo v takem okolju, v katerem se dobro počutijo. Znaki za slabo počutje so anomalije v obnašanju, ki bodo obravnavane na koncu članka. V primeru pojava anomalij v obnašanju lahko sklepamo, da je v dotičnem sistemu vhlevitve nekaj narobe.
 

ETOGRAM PRAŠIČEV

1.)  ŽRETJE IN PITJE

Prašiči so vsejede živali (omnivori) z zelo dobro razvitim okusom in tipično za njih je, da imajo zelo radi krmo sladkega okusa. Za prašiče je tipična tudi velika požrešnost in nevoščljivost pri žretju. Zato mora rejec v mnogih primerih omejiti velikost obroka, da ne bi prišlo do prevelike zamastitve in z njo povezanih slabših proizvodnih rezultatov (slabša konverzija, slabša plodnost,...). Negativna posledica nevoščljivosti pri žretju je povečana agresivnost v času krmljenja, ki privede do večje konzumacije pri dominantnih živalih in manjše pri podrejenih. Pozitivna plat nevoščljivosti pri žretju je v tem, da prašič, ki žre, optično in akustično motivira ostale k žretju. Na količino konzumirane krme vplivajo številni dejavniki:

- fizikalna oblika krme (prašiči najraje žro vlažno krmo, nato peletirano in nazadnje mleto)
- način krmljenja (restriktivno krmljenje že samo po sebi omejuje velikost obroka)
- oprema boksov (krmilna stojišča oziroma pregrade med njimi preprečujejo agresije za koritom in omogočijo enakomernejšo porazdelitev krme med živalmi; pri reji plemenskih svinj so skoraj obvezna)
- oblika korit (prašiči raje žro krmo na kupu kot po površini raztreseno krmo)
- temperatura okolja (v vročini je apetit slabši)
- starost živali (s starostjo se sposobnost konzumacije krme veča)

Voda je za obstoj organizma še bolj pomembna kot krma. Pri pomanjkljivi oskrbi z vodo nastopijo motnje v metabolizmu, s tem pa se poslabša poraba krme za 1 kg prirasta, zmanjša se ješčnost in v ekstremnih primerih pride do nepopravljivih fizioloških poškodb. To se zgodi že pri 10 % restrikciji potreb po vodi (Schlichting, 1982). Prašiči nimajo tako obsežnih prebavil kot govedo, zato je za njih značilno pogosto pitje v malih količinah. Pri krmljenju s suho krmo pijejo prašiči 15 do 20 - krat na dan. Pri vlačnem krmljenju se pogostost pitja zmanjša na 5 do 15 pitij na dan. Zaradi takega načina pitja so napajalniki najpomembnejša mehanizacija v svinjaku. Količine popite vode zavisijo od temperature okolja, tal v boksu, gostote naselitve, starosti prašičev, stopnje agresivnosti in želje po igri. Okvirne količine popite vode v litrih na žival na dan so po Lorenz in Berkner-ju (1987) naslednje:
- 1 teden stari pujski do 0,6
- 5 tednov stari pujski do 0,9
- 10 tednov stari pujski 1 - 4
- pitanci 25 - 50kg 4 - 6
- pitanci 50 - 80kg 6 - 9
- pitanci 80 - 110kg 9 - 10
- merjasci 120 - 200kg 12 - 20
- merjasci 200 - 280kg 20 - 28
- breje svinje 120 - 180kg 8 - 15
- doječe svinje 28 - 30 (poleti do 70)

 

Pri pitju lahko prašiči raztrosijo veliko vode. V vročini škropijo z njo po tleh in se nato valjajo po vlažni površini. Raztros je tudi večji, če napajalnik ni montiran na ustrezno višino. Pri cucelj napajalnikih je najustreznejša višina napajalnika 5 cm nad višino vihra. Tako ima prašič pri pitju glavo obrnjeno nekoliko navzgor in voda mu teče po grlu. Pri prenizko montiranih napajalnikih prašičem pri pitju uide precej vode iz gobca.

2.)  MIROVANJE

Zaporedje postopkov pri počivanju prašičev je naslednje:
- pojemanje aktivnosti
- priprava ležišča (ritje, manipulacija z nastilom)
- poklek na karpalne členke in spust telesa v trebušno lego 
- trebušno stranska lega
- stranska lega
- vstajanje iz trebušne lege preko sedečega položaja

Približno 50% časa ležanja prebijejo prašiči v stranski legi, ki je za prašiče najboljša oblika počivanja. Približno četrtino časa ležanja je v trebušni in četrtino v trebušno stranski legi. V primeru bolezni ali slabega sistema vhlevitve podaljšajo prašiči čas ležanja v trebušni, na račun stranske lege. Daljši čas v sedečem položaju je že anomalija v obnašanju. Čez dan imajo prašiči dve periodi mirovanja. 60% mirovanja je ponoči, 40% pa podnevi. Delež celodnevnega časa, ki ga porabijo prašiči za mirovanje je v veliki meri odvisen od starosti živali (podatki so zbrani iz različnih literaturnih virov):

- sesni pujski 75 - 90%
- zgodaj odstavljeni pujski (pri 21 dneh) 80 - 85%
- pujski, stari 4 - 12 tednov 55 - 60%
- pitanci 60 - 85%
- svinje v prasilišču 75 - 85%
- odstavljene in breje svinje v skupini 60 - 85%
- odstavljene in breje svinje v individualni reji 75 - 94%

 
3.)  BLATENJE IN URINIRANJE

Prašiči obeh spolov zavzamejo pri blatenju posebno držo, pri kateri je hrbet izbočen, noge pa nekoliko skrčene v skočnih sklepih. Pogostost blatenja je po van Putten-u (1978) 4 krat na dan. V stanju neugodnega počutja se poveča število blatenj na dan tudi preko 10. V tem primeru je blato tudi svetlejše barve in mehkejše konzistence.

Pri uriniranju je drža odvisna od spola. Svinje imajo pri uriniranju podobno držo kot pri blatenju. Urinirajo z močnim curkom, ki je praktično do konca neprekinjen. Merjasci in moški kastrati urinirajo z vbočenim hrbtom in iztegnjenimi nogami. Curek urina je tanek in trzajoč. Pogostost uriniranja je po van Putten-u (1978) 7 krat na dan.

Za prašiče je značilno, da si, če je le mogoče, za blatenje in uriniranje izberejo posebno mesto, ki ga imenujemo blatišče. To je locirano vedno na robu boksa, ob pregradi, ki meji na drugi boks. S pravilno urejenim blatiščem lahko dosežemo, da bodo prašiči blatili samo tam, ostali deli boksa pa bodo čisti. S tem si olajšamo delo s kidanjem gnoja v hlevih s polnimi tlemi. Pravilno oblikovano blatišče mora imeti po Zerboni in Grauvogl-u (1984) naslednje lastnosti:

- take pregrade, da se vidi skoznje; s tem spodbudimo prašiče, da uporabljajo izločke za markiranje meje s sosednjim boksom;
- biti mora svetlejše kot ležišče;
- imeti mora nižjo temperaturo vendar ne tako hladno, da bi se prašiči blatišča izogibali;
- napajalnik nad blatiščem in vlažna tla; vlaga in luže na tleh silijo prašiče k uriniranju in blatenju

Omeniti je treba še avtonomno blatenje in uriniranje. Do njega pride, če je živali strah (veterinarski poseg, preganjanje na transportno sredstvo) in ne poteka pod kontrolo zavesti živali. Pri nakladanju živali so pregonske poti in nakladalne rampe zaradi avtonomnega blatenja gladke in drseče in zaradi tega je prašiče še bolj strah. Pameten rejec potrosi pregonske poti z nastilom, da niso drseče in je stres zaradi preganjanja v neznano okolje manjši.
 

4.)  KOMFORTNO OBNAŠANJE

H komfortnemu obnašanju spadajo vse oblike obnašanja, ki služijo negi kože in telesa ter izboljšanju počutja. Van Putten (1978) jih deli v dve skupini:

4.1 Nega kože in telesa:

- valjanje na vlažnih tleh
- kalužanje
- kopanje
- praskanje
- drgnjenje ob različne predmete v okolju
- socialna nega

4.2 Gibanja ugodja:

- zehanje
- pretegovanje
- stresanje
- socialno ležanje
- ugnezdenje
- mamalni refleks
- glasovi ugodja

 
V hierarhiji obnašanja ima komfortno obnašanje nizko prioriteto. Višje kotirajo radovedno obnašanje, seksualno obnašanje, žretje in pitje, agresija in umik. Živali najdejo vedno čas, ko ni potrebe po naštetih oblikah obnašanja, da negujejo svoje telo. Prašiči z dobrimi možnostmi za komfortno obnašanje se tudi ugodno počutijo in dajejo dober videz.

 
5.)  RAZMNOŽEVANJE

 
5.1 Seksualno obnašanje

Osnovano je na hormonalnih procesih, okolje pa mora nuditi tudi primernega spolnega partnerja. Pri svinji je seksualno obnašanje možno deliti v tri faze:

5.1.1 Proestrus (1 - 2 dni)
Svinja postane nemirna, se pribliza merjascu ali rejcu, sramnica dobi rdeco barvo. Na zaskok še ni pripravljena.

5.1.2 Estrus (1 - 3 dni)
Svinja manj žre, postane napadalna in vznemirja sovrstnice. Spušča glasove bukanja, suva druge svinje v vimena, jim ovohava sramnice in jih zaskakuje. V tabeli 1 je razvidno, da kažejo svinje pri preizkušnji na privolitveni refleks pozitivno reakcijo pri razlicnih dražljajih različno.
 
 

Ti podatki jasno kažejo kako vpliva prisotnost merjasca na pojav privolitvenega refleksa pri svinjah. Pri odkrivanju bukajočih svinj je za uspešno delo nujno potrebna prisotnost merjasca.

Za svinje v estrusu je znacilna tudi povečana aktivnost. Vloga te povečane aktivnosti je v tem, da ima pri zbliževanju z merjascem svinja aktivno vlogo.

5.1.3 Postestrus (1 - 2 dni)
Simptomi estrusa počasi minevajo. Svinja ni več pripravljena na paritev.
Pri mladicah se začne spolni ciklus v starosti 6 do 8 mesecev in se ponavlja do obrejitve vsakih 21 dni. Po odstavitvi se pojavi v času 4 do 6 dni po odstavitvi.

 

5.2 Povezave svinja - pujski
 

Povezave med materjo in mladiči obsegajo obnašanja v času brejosti, pripravo na prasitev, prasitev in obnašanje v sesni dobi.

Prva pomembna sprememba v sesni dobi je ta, da se pri svinjah ne ponavlja več spolni ciklus. Tri tedne pred prasitvijo začne svinji nabrekati vime. V zadnjem tednu začne nabrekati tudi sramnica. Iz seskov se zadnji dan pred prasitvijo že izloča tekočina. Zadnje 3 do 4 dni pred prasitvijo postane svinja nemirna in se želi odstraniti iz skupine. Njen apetit pojema, narašča pa interes za material, s katerim bi si zgradila gnezdo. V tem stadiju je lahko svinja nasproti rejcu in drugim svinjam nekoliko agresivna.

Nekaj ur pred prasitvijo se svinja umiri in uleže v stransko lego. To je pravi čas, da svinjo vkleščimo. V času porodnih krčev dela s prednjimi nogami veslanju podobne gibe, z gornjo zadnjo nogo pa krožne gibe. Pri normalni prasitvi si sledijo pujski v razmaku 15 minut.

Prvi in drugi dan je svinja utrujena od prasitve in okorna pri uleganju in vstajanju. Zato je v tem času tudi največja nevarnost poleganja pujskov. Pujski imajo v prvih dneh starosti izrazito potrebo po tem, da se stisnejo k nečemu toplemu in mehkemu. To je vime matere. Ker se držijo vimna, jih je v prvih dnevih težko spraviti pod luč. Druga velika potreba pujskov je sesanje. V prvih urah po prasitvi imajo kolostrum stalno na voljo. Po prvem sesanju pujski kar zaspijo ob vimnu. Ko se zbudijo, sesajo znova. Po dveh do petih urah se stalna možnost sesanja preneha (Edwards in Furniss, 1988). Vzpostavijo se ciklična sesanja, ki jih lahko sprožijo pujski ali svinja. Večinoma so iniciatorji sesanj pujski. Vsako sesanje ima tri faze:

- priprava vimena (draženje vimena z rilčki in parkeljčki prednjih nog vpliva na izločanje oksitocina, ki vpliva na spust mleka)
- sesanje (pujski se umirijo in vneto sesajo)
- naknadna masaža (pujski bi še sesali pa mleka ni več), ki jo prekine svinja s tem, da se uleže na vime ali pa pujski sami zapustijo vime.
 

Pogostost sesanj je največja prvi dan po rojstvu (preko 30 krat na dan) nato pa se s starostjo zmanjšuje. Pri 21 dneh starosti sesajo pujski še vedno 24 krat na dan. Če ne bi odstavili pujskov od svinje, bi v starosti 15 do 17 tednov prišlo do naravne odstavitve.

 
6.)  SOCIALNO OBNAŠANJE

Pri prašičih sta znana dva tipa socialne organizacije:

6.1 Sesni red

Nastane v gnezdu kjer se pujski borijo za prednje seske. V starosti enega tedna je sesni red vzpostavljen in je stabilnejši v manjših gnezdih. V gnezdu s stabilnim sesnim redom sesa vsak pujsek na svojem sesku. Zakaj so prednji seski za pujske bolj zanimivi? Prvi vzrok je v večji količini mleka, drugi pa v obliki. Prednji seski so daljši in tanjši od zadnjih in primernejši za sesanje.

6.2 Dominantni red

Nastane po odstavitvi pujskov in po vsakem pregrupiranju prašičev. Po združitvi med seboj nepoznanih prašičev se vname hud boj med živalmi. Običajno je po eni uri že znana vodilna ali alfa žival. Nato se pogostost borb zmanjšuje in svoje mesto dobi beta, gama, delta žival in tako naprej. Po dveh do treh dneh po združitvi se borbe za rang končajo. Takrat je določena tudi omega žival, ki je podrejena vsem ostalim. Ko je v skupini vzpostavljen dominantni red, je pogostost pretepov med živalmi najmanjša. To je za rejca ugodno, ker gre pri pretepih v nič precej energije iz krme. Zato pameten prašičerejec drži skupine prašičev s čimmanj spremembami. Število prašičev v skupini, ki omogoča stabilno hierarhijo, je odvisno od starosti. Pri manjši starosti so lahko skupine večje, pri odraslih živalih pa manjše. Za plemenske svinje ja razumna zgornja meja 8 do 10 svinj v boksu. To število je lahko povečano, če so boksi veliki in z izpusti. Na velikem prostoru se podrejeni prašič lažje umakne agresiji nadrejenega. V velikih boksih z globokim nastilom je možno po Koller-ju in sod. (1981) naseliti pitance v predpitanju v skupinah po 40 do 60 živali. Tako velike skupine pa kasneje delimo na pol pri prehodu na pitanje (pri 60kg). V intenzivnih rejah se z velikostjo skupin poslabšujejo proizvodni rezultati. Wolfermann (cit. po Pechert-u, 1970) je ugotovil dnevni prirast 570 g pri 8 prašičih v boksu. S povečevanjem velikosti skupine so se dnevni prirasti manjšali in pri 14 prašičih v boksu so bili 540 g.

 
7.)  RADOVEDNO OBNAŠANJE

 
Za prašiče je značilna izredna radovednost. Zanimajo se za vsak detajl v svojem okolju, ga ovohavajo in preizkušajo, če je užiten. Posebej jih zanima vsaka novost v okolju. To veliko radovednost so prašiči podedovali po divjih prednikih. Ti so potrebovali čimveč informacij iz okolja, da so lahko pravočasno in ustrezno reagirali na potencialno nevarnost v okolju. Da bi razpolagali s čimveč informacijami o okolju so razvili radovedno obnašanje. Za izvajanje radovednega obnašanja rabijo prašiči ustrezno osvetlitev in dovolj bogato okolje. V intenzivnih rejah je običajno dovolj, če imajo živali vsak dan nekaj svežega nastila, na katerem izvajajo radovedno obnašanje. Če ni primernega objekta za radovedno obnašanje, se ukvarjajo živali s sovrstniki, kar lahko privede do anomalij v obnašanju (grizenje repov in ušes, analna masaža, grizenje palic v pregradah boksov, prazno žvečenje). Pravilnik ES za zaščito prašičev predpisuje, da morajo imeti živali slamo ali ustrezen drug material ali predmet, s katerim se lahko ukvarjajo vsaj eno uro na dan.

 
8.)  IZRAŽANJE

Prašiči imajo celo vrsto akustičnih in optičnih izrazov za komunikacijo s sovrstniki. Dimigen (1970) ugotavlja, da jih je težko opisati, v hlevu pa jih lahko razpoznamo.

 
8.1 Akustični izrazi:
 
- vreščanje zaradi lakote
- opozorilni glas
- glasovi toženja in bolečine
- nezadovoljno renčanje pomešano s tleskanjem gobca
- obrambni glas
- tleskanje z gobcem in nezaupljivo ovohavanje
- glas ponižnosti
- glas bukanja
- glas pritoka mleka pri svinjah, ki dojijo
- vreščanje od strahu
- tožeči glas pujskov, ki so osamljeni in jih zebe
- mrmranje pujskom
- spev dvorjenja pri merjascih

 

8.2 Optični izrazi:

 
- pri napadu je gobec odprt, ušesa pomaknjena nazaj, ščetine nasršene
- če je živali strah imajo oči široko odprte
- pri sesanju imajo pujski oči zaprte
- razburjeni prašiči imajo rep dvignjen

 
9.)  OBNAŠANJE POVEZANO S STRUKTURO PROSTORA

 
9.1 Velikost skupine

Prašiči so socialne živali, zato je za njih najustreznejša pravilno urejena reja v skupinskih boksih. Edino odrasli merjasci in svinje v prasitvenih boksih se ugodno počutijo v individualnih boksih. Privez živali bo v ES kmalu prepovedan, verjetno pa tudi pri nas, če bomo povzeli pravilnike ES.
 

9.2 Oblika tal

Na grobo ločimo gola tla (polna, delno rešetkasta in popolno rešetkasta) in tla z nastilom. V intenzivnih rejah uporabljajo v glavnem rešetkasta tla, ki pa niso ugodna toliko za živali kot za človeka, kateremu ni treba kidati gnoja. Za prašiča je nastil zelo koristen. Ima namrec tri ugodne učinke za živali (Fraser, 1975):

9.2.1 Prehranski učinek
Z močno krmo krmljene živali si pridobijo fiziološko sitost, ne pa mehanske. Z žvečenjem slame si pridobijo tudi mehansko sitost, strukturna krma pa ugodno vpliva na prebavo in boljši izkoristek močne krme.

 

9.2.2 Rekreacijski učinek
Živali se zaposlijo s slamo in ne kažejo anomalij v obnašanju. Na slami izvajajo radovedno obnašanje (ritje, žvečenje) in potešijo potrebo po žvečenju, kar ob kratkem času žretja močne krme ne morejo storiti.

 

9.2.3 Steljni učinek
Na nastlanem lezišču ležijo dalj časa v stranski in manj v trebušni legi. V času poletnih vročin ta učinek ne more biti prisoten, ker si prašiči razrijejo nastil in se uležejo na gola tla.

 

9.3 Temperatura okolja 

Prašiči so domace živali z najslabšo sposobnostjo termoregulacije. Mlade živali so zelo občutljive na mraz, odrasli prašiči pa težko prenašajo vročino. V prasilišču lahko imamo situacijo, ki jo kaže slika 2. Ce prasilišča izdatno ogrevamo, bo svinjam prevroče, pujske pa še vedno zebe. Rist (1989) priporoča, da je prostor v prasilišču 5 - 15°C, za pujske pa uredimo zaprto gnezdo (zaboj) v katerem je temperatura 33 - 22°C (s starostjo pujskov se optimalna temperatura niža).

 

Če prašiče zebe, se stisnejo skupaj in zmanjšajo površino telesa, ki izgublja toploto (socialna termoregulacija). Izogibajo se vetru, oziroma prepihu, poiščejo si zavetje, nasršijo ščetine, drgetajo in povečajo konzumacijo krme. Če jim je vroče, se valjajo po vlažnih tleh in s pomočjo evaporacije oddajajo odvečno toploto. Postanejo leni in zaspani, poiščejo si mesto na prepihu, pospešeno dihajo (hahljajo), manj žrejo in več pijejo.

 

9.4 Osvetlitev

Prašiči vidijo zelo dobro pri osvetlitvi med 200 in 12 Lux-ov (Graf, 1976). Svetloba vpliva na fiziološke procese v telesu in pomembna je predvsem za plodnost. Pravilnik ES za zaščito prašičev zahteva v svinjakih osvetlitev od 9. do 17. ure, ki je enakovredna dnevni osvetlitvi. Pri dnevni osvetlitvi imajo prašiči dvofazni diagram aktivnosti. Med obema fazama aktivnosti je krajša perioda mirovanja.
 

9.5 Oskrbovalec živali

Je izredno pomemben sestavni del živalskega okolja. Dober rejec lahko kompenzira marsikatero pomanjkljivost v okolju (Stuber, 1980). Pomen oskrbovalca živali je večji, če je sistem vhlevitve intenziven in mehaniziran.

 
 

ANOMALIJE V OBNAŠANJU PRAŠIČEV

 

Anomalije v obnašanju so jasno ugotovljiva odstopanja od normalnega obnašanja v kvantitetnem in kvalitetnem pogledu. V literaturi obstaja več sistemov razdelitev anomalij v obnašanju, vendar ni noben idealen. V članku bomo povzeli delitev po Fraser in Broom-u (1990).
 

1.)  STEREOTIPIJE

Stereotipije so obnašanja, ki se ponavljajo dalj časa na enak način. V bistvu so to opravila, ki jih žival izvaja, da bi lažje prestala konfliktno situacijo, v kateri ji neustrezno okolje ne omogoča zadovoljitev neke potrebe. Pri izvajanju stereotipij pride v možganih do sproščanja analgetikov (endorfini in enkefalini), ki delujejo podobno kot mamilo. Pri prašičih so opazili več različnih oblik stereotipij:

- drgnjenje glave ob visoki restrikciji krme
- prazno žvečenje v rejah brez nastila
- žalovanje - prazno žvečenje v sedečem položaju
- igra z jezikom pri pomanjkljivi prehrani
- igra z napajalnikom
- grizenje palic v pregradah boksev

 
2.)  ANOMALIJE USMERJENE NASE ALI NA SVOJE OKOLJE

Te anomalije običajno privedejo do poškodb na sebi ali drugih živalih:

- analna masaža in žretje blata
- grizenje repov in ušes
- medsebojno sesanje zgodaj odstavljenih pujskov
- agonistično obnašanje
- polidipsija (prekomerno pitje vode)

 
3.)  MOTNJE PRI OPRAVLJANJU FUNKCIJ

- žretje pujskov pri nepravilno krmljenih svinjah
- mesarjenje pujskov pri prvesnicah kot posledica izpada materinskega instinkta ali pa je ta preveč izražen.

 

4.)  NENORMALNE REAKCIJE

- zmanjšana aktivnost in povečan delež časa za mirovanje (preko 85% celodnevnega časa)
- pasje sedenje
 

LITERATURA

 
1. DIMIGEN, J.: Über die Lautäuserungen des Schweines. Dtsch. tierärtzl. Wschr., 77(1970)6, s. 140 - 144

 

2. EDWARDS, S. A., FURNISS, J. S.: The effect of straw in crated farrowing system on peripartal behaviour of sows and piglets. Br. vet. J., 144(1988)2, s. 139 - 146

 

3. FRASER, D.: The effect of straw on the behaviour of sows in theter stalls. Anim. Prod., 21(1975), s. 59 - 68

 

4. FRASER, A. F., BROOM, D. M.: Farm animal behaviour and welfare. London, Bailliere Tindall, 1990

 

5. GRAF, R.: Zur tiergerechten Beleuchtung von Schweineställen. KTBL - Manuskript "Probleme tiergerechter Haltung",(1976), s. 43 - 55

 

6. KOLLER, G., HAMMER, K., MITTRACH, B., SÜSS M.: Schweineställe. München, BLV Verlagsgesellschaft, 1981

 

7. LORENZ, J., BERKNER, F.: Wasserversorgung der Schweine - Ratschläge für die Praxis und Beratung. DGS, 39(1987)49, s.1465 - 1469

 

8. PECHERT, H.: Verhaltensforschung bei Schweinen. Bauen an der Lande, 21(1970)8, s. 253 - 237

 

9. van PUTTEN, G.: Spezielle Ethologie. 8. Schwein. V: SAMBRAUS, H. H.:Nutztierethologie. Berlin, Paul Parey, 1978

 

10.) RIST, M. in sod.: Artgemässe Nutztierhaltung. Ein schritt zum wesensgemäßen Umgang mit der Natur. Stuttgart, Freies Geistleben, 1989

 

11. SIGNORET, J. P., BALDWIN, B. A., FRASER, D., HAFEZ, E. S. E.: The Behaviour of Swine. V: HAFEZ, E. S. E.: The Behaviour of domestic Animals. London, Bailliere Tindall, 1975

 

12. SCHLICHTING, M. C.: Haltung, Stallbau und Verhalten. V: BOGNER, H.: Marktgerechte Schweineproduktion. Hamburg, Paul Parey, 1982

 

13. STUBER, A.: Das Haltungssystem als Voraussetzung artgerechter Handhabung von Nutztieren. KTBL - Schr. Darmstadt 254(1980), s. 9 - 16

 

14. ŠTUHEC, I.: Obnašanje prašičev. V: ŠALEHAR, A., ŠTUHEC, I., STEKAR, J.: Prašičereja. Ljubljana, DZS, 1991

 

15. von ZERBONI, N., GRAUVOGL, A.: Spezielle Ethologie. 3. Schwein. V: BOGNER, H., GRAUVOGL, A.: Verhalten landwirtschaftlicher Nutztiere. Stuttgart, Eugen Ulmer, 1984