** prof. dr. , istotam

***prof. dr. , istotam

1. Uvod

Podobno kot druge gospodarske panoge ima tudi slovenska prašičereja priložnost, da v času priprave na vstop Slovenije v Evropsko zvezo poiše možnosti za izboljšanje gospodarnosti, kakovosti prireje, organiziranosti in trženja. Prav prašičereja je med tistimi kmetijskimi panogami, ki bodo z odprtjem tržnih pregrad, izpostavljene zelo hudi konkurenci. V Evropski zvezi so na splošno nižje cene prašičev, imajo intenzivnejšo prirejo, boljšo velikostno strukturo obratov, presežek prašičjega mesa in zahtevnejše etološke ter ekološke normative. Skupna kmetijska politika za prašičerejo ne predvideva, če odštejemo splošne ukrepe kot npr. osnovna cena, nobene posebne zaščite. Sprostitev prometa s prašiči in prašičjim mesom pa prinaša s seboj tudi večjo nevarnost za prenos bolezni, ki so v zadnjih dveh letih naredile v nekaterih delih Evropske zveze veliko škode - recimo prašičja kuga na Nizozemskem.

V sestavku bomo iskali v prvi vrsti možnosti za povečanje kakovosti in gospodarnosti slovenske prašičereje. Pokazali bomo na pomen strukturnih sprememb, poveanje intenzivnosti prireje, na kvaliteto in trženje klavnih prašičev, na izvajanje selekcijskega programa ter osnovnih rejskih opravil, na usposobitev rejcev ter strokovnjakov in na prilagoditev zakonodaje.

2. Strukturne spremembe

Povečanje deleža samooskrbe s prašijim mesom ne pomeni samo večje možnosti za zaposlitev in dohodek prašičerejcev, ampak tudi povečanje verjetnosti za ohranitev zdravja populacij prašičev v Sloveniji. Pričakujemo lahko, da bo zaradi tega manj prometa z živimi prašiči in prašičjim mesom. Nekaj katastrof, ki jih je zaradi bolezni doživela prašičereja v zadnjih letih - na primer: slinavka in parkljevka na Tajvanu, klasična prašičja kuga na Nizozemskem - so spodbudile sprejemanje novih zakonov. Na Nizozemskem, kjer bo od 1.6.1998 v veljavi zakon, s katerim bodo zmanjšali obseg prašičereje za 25%, so tudi določili, da bo ob izbruhu klasične prašičje kuge moral obrat plačati državi po 11,5 guldna na prašiča, če ne bo mogel dokazati, da ima zaključeno rejo (lastna prireja pujskov in pitanje) ali pa ima prašiče le od enega dobavitelja. Prav tako pripravljajo na osnovi tega zakona novo organiziranost. Nizozemsko bodo glede reje prašičev razdelili v deset avtarkičnih področij, ki bodo med seboj ločena z 1.5 km širokimi koridorji, kjer ne bo reje parklarjev. V teh enotah bo reja prašičev skupaj s pripravo krme in klanjem zaključena brez povezave z drugimi področji. Pomen takih ukrepov potrjujejo tudi podatki iz tabele 1.

Tabela 1: Ugotovljene bolezni prašičev iz liste A* v EU v letu 1997 (podatki do 6.VIII.1997) in število obolelih prašičev (Westergaard, 1997)

* lista A: najhujše kužne bolezni, ki jih mora državna administracija izkoreniniti na najbolj radikalen način

Po podatkih v gornji tabeli lahko ugotovimo, da so bile v prvih sedmih mesecih preteklega leta ugotovljene bolezni prašičev iz liste A v petih državah EU. Povsem jasno je, da bo na primer cepljenje proti klasični prašičji kugi prepovedano in prav tako, da lahko z drugačno organiziranostjo in omejitvijo prometa znatno povečamo verjetnost za preprečitev vnosa bolezni.

V Sloveniji je mogoče povečati samooskrbo s prašičjim mesom. Letno potrebujemo okoli 1.000.000 klavnih prašičev ali 300.000 več kot sedaj (350 000 farme, 450 000 kmetije, 200 000 domači zakol). Na kmetijah naj bo večja prireja tržnih prašičev. Potrebujemo 1000 prašičerejskih kmetij, ki bodo ob lastni prireji pujskov letno spitale po 450 pitancev na lokacijah, ki bodo tudi ekološko sprejemljive.

Tabela 2: Reja prašičev na kmetijah v Sloveniji po popisu v letu 1991 in vzorčnem popisu v letu 1997

V zadnjih sedmih letih se je struktura reje prašičev v Sloveniji izboljšala. Vložek države v izgradnjo infrastrukture za rejo prašičev na kmetijah v letih 1990 - 1993 je nedvoumno dal ugodne rezultate. Pomembno je da imamo v letu 1997 že blizu 2000 kmetij, ki imajo 50 in več prašičev, kar že predstavlja 40% na kmetijah zrejenih prašičev.

Tabela 3: Plodnost mladic in starih svinj na farmah in kmetijah

* vzrejna središča in vzorčne kmetije

Podatki o plodnosti mladic in starih svinj na farmah in kmetijah na splošno kažejo, da njihove reprodukcijske zmogljivosti niso v celoti izkoriščene. Stroške prireje pujskov pri mladicah povečujeta predvsem kasna oploditev in premajhna velikost gnezda. Pri starih svinjah pa na kmetijah predolga laktacija in prepozna izločitev. Premajhna je tudi velikost gnezda in preveč je izgubljenih pujskov do odstavitve. Premajhna je prireja pujskov na svinjo in leto. Možnosti za izboljšanje prireje pujskov so sorazmerne velike in jo dokazujejo predvsem reje, kjer je odstavljenih tudi več kot deset pujskov na gnezdo. Na takih rejah bi si morali nabrati izkušenj in znanja tudi drugi rejci.

V Sloveniji smo v letu 1997 izgubili še vsakega petega živorojenega pujska. Še posebej velike in drage so izgube tekačev in pitancev. Pri tekačih so tako dvakrat večje kot v USA ali na Danskem. Glavni vzroki so v nedorečeni tehnologiji vzreje, v preveliki gostoti naselitve odstavljenih pujskov oz. pitancev, v oskrbi in v prehrani.

Tabela 4: Izgube pujskov, tekačev in pitancev

* Izgube od rojstva do konca pitanja v letu 1997 na farmah

Med dejavniki, ki imajo zelo velik vpliv na gospodarnost prireje prašičev, sta dnevni prirast in konverzija krme. Na splošno je poznano, da so prirasti pitancev v komercialnih pitališčih za 20 - 30 % manjši kot bi jih pričakovali na osnovi podatkov o rasti individualno vhlevljenih prašičev pod eksperimentalnimi pogoji ali pa merjascev v testiranju. Pitanci v komercialnih pogojih reje rastejo počasneje in so bolj zamaščeni kot njihovi sovrstniki, ki dobijo enako količino krme pod eksperimentalnimi pogoji. Black (1997) smatra, da predstavlja razumevanje vzrokov za te razlike in njihovo izboljšanje največji izziv za prašičerejo.

Tabela 5: Dnevni prirasti v pitanju in izkoriščanje krme za celotno prirejo na obratu

* - vključena krma za osnovno čredo

Podatki v tabeli 5 odkrivajo, da so prav pri pitanju prašičev izredno velike možnosti za izboljšanje tako rasti kot konverzije krme. To velja za vse navedene primere. Najpomembnejši razlogi za slabšo rast pitancev in večjo porabo krme za enoto prirasta so navedeni že pri predhodni tabeli. Pogosto so temu pridružene tudi razne bolezni. Nekateri podatki iz literature in testiranja dokazujejo, da je genetska zmogljivost za rast pri veini modernih pasem velika in je pri pitanju le delno izkoriščena. Iskanje novih tehnologij pitanja, še posebej individualen pregled nad rastjo pitancev, je edina pot za izboljšanje rezultatov v pitanju. Veliko je mogoče doseči tudi z usmerjeno prodajo pitancev.

V letu 1997 (tabela 6) je bilo na liniji klanja ocenjenih 56% prašičev zaklanih v slovenskih klavnicah pri povprečni telesni masi 106 kg oz. klavni masi 82,73 kg. Izredno velika je bila variabilnost telesne mase ob zakolu, ki je bolj posledica razlik v rasti prašičev kot pa razlik v starosti ob prodaji. Debelina M je v povprečju nekaj manjša od pričakovane, potrjene pa so velike razlike v tej lastnosti med prašiči. Dodajmo k temu tudi, da so v debelini M med rejami velike razlike. Enako velja tudi za lastnost S, ki se pa pri tej telesni masi ne bo ve bistveno zmanjševala. Delež mesa je povprečen in z izboljšanjem debeline M se bo še bistveno izboljšal. V deležu mesa so med rejami zelo velike razlike. K izboljšanju deleža mesa bi znatno prispevala tudi usmerjena prodaja pitancev. Primerjava mesnatosti v Sloveniji vzrejenih pitancev in uvoženih klavnih prašiev je pokazala, da domai prašiči ne zaostajajo ( tabela 7).

Tabela 6: Ocene mesnatosti prašičev na liniji klanja v času od 1.1.1997 do 31.12.1997

* - M: debelina mišičja (najkrajša razdalja med sprednjim koncem srednje zadnjične mišice in dorzalnim robom hrbteninega kanala)

** - S: najtanjša debelina podkožnega maščobnega tkiva s kožo nad srednjo zadnjično mišico

*** - SD – standardna deviacija

Tabela 7: Klavna kakovost pitancev vzrejenih v Sloveniji in iz dokupa - meritve na liniji klanja v obdobju julij 1997 do marec 1998.

Podatki v tabeli 7 potrjujejo, da med doma vzrejenimi prašiči in dokupljenimi ni razlik v mesnatosti. Doma vzrejeni prašiči imajo tanjšo debelino M in S, kar je dober napotek za preusmeritve in dopolnitev ciljev v selekciji prašičev v Sloveniji. Vejči poudarek je treba dati mesnatosti in neposredna uporaba meritve debeline M bi bila pri tem lahko v koristno pomoč. Velja pa ob takih primerjavah opozoriti tudi na nepopolnost, ki je v tem, da ocena mesnatosti še nič ne pove o konformaciji (omišičenosti) klavnih polovic. Delež mesa je merjen na predpostavki odsotnosti maščobnega tkiva in nič ne pove o oblikovanosti (konformaciji, izraženosti) najpomembnejših kosov klavnih polovic.

4.2. PRODAJA PRAŠIÈEV PITANCEV

Omenili smo že, da je med prašiči pitanci velika variabilnost v klavni masi. Podrobno je ta predstavljena v spodnjem grafikonu.

Graf: Distribucija mase toplih klavnih polovic pri treh domačih dobaviteljih

Distribucija mase toplih klavnih polovic je izredno velika. Izstopa pa dobavitelj, ki pita prašiče do večje telesne mase. Tehnologija prireje prašičev je pri vseh treh dobaviteljih enaka - kontinuirana s sistemom all in, all out. Razlike v starosti prašičev znotraj dobaviteljev so zato majhne in je glavni vzrok variabilnosti različna rast. Pri pitanju do večjih telesnih mas pride do izraza tudi splošna in specialna zmogljivost rasti živali oziroma telesnih tkiv. Ob koncu pitanja se znatno spremeni tudi sestava prirasta, ker takrat doseže svoje obdobje maksimalne rasti podkožno maščobno tkivo. Zaradi tega mora biti temu prilagojena tudi tehnologija pitanja prašičev. V tem je tudi možnost za zmanjšanje stroškov pitanja, še posebej pa za povečanje deleža mesa in zmanjšanje konverzije krme.

Slovenski sistem določanja cen prašičev ne vključuje območja optimalne klavne mase. V podobnih sistemih iz drugih držav je ta določena in pomembno vpliva na ceno prašičev. To od rejcev zahteva individualno spremljanje rasti vsakega pitanca in usmerjeno prodajo. V enem od sporočil na nemški elektronski konferenci "Schweinetreff" smo lahko prebrali, da imajo ob neupoštevanju dogovorjenega območja klavne mase rejci tudi za 2 do 4% manjši iztržek.

V Združenih državah Amerike so v letu 1995 opravili obsežno anketno raziskavo med rejci prašičev v zvezi z izvedbo prodaje pitancev (tabela 8).

Tabela 8: Izvedba prodaje pitancev (v % rej) - Swine 95, ZDA

Rezultati v gornji tabeli so zelo zanimivi. Dve tretjini rejcev ob prodaji vedno grupira pitance po masi in nikoli ne prodajo naenkrat vseh prašičev v boksu ali v hlevu. Iz odgovorov na zadnje vprašanje, ki je povezano z dopitanjem zaostalih prašičev pa je mogoče še dodatno sklepati, da slabo rastne prašiče večinoma prodajo in jih ne dopitajo. To potrjujejo tudi podatki v naslednji tabeli, ki govori o starosti pitancev ob zaključku pitanja.

Tabela 9: Starost pitancev ob zaključku pitanja (v %) - Swine 95

Podatki v tabeli 9 kažejo, da je med petim in sedmim mesecem starosti prodanih okoli 70% pitancev. Kar četrtina je prodanih pred petim mesecem starosti - predčasna prodaja slabo rastnih pitancev in nekaj manj kot 5% starejših kot sedem mesecev - verjetno so to dopitani slabo rastni prašiči.

4.3. Usmerjena prodaja pitancev ali sistem "all in, successive out"

Sistem "all out - all in" je najpogosteje uporabljena tehnološka rešitev pri pitanju prašičev v Sloveniji. Prednosti ima iz organizacijskega, tehnološkega in zdravstvenega vidika ter pomanjkljivosti v veliki neizenačenosti pitancev ob prodaji. Neizenačenost je posledica razlik v intenzivnosti rasti posameznih živali. Pomembne so tudi razlike v sestavi telesa, ki je posledica različnega poteka in zmogljivosti rasti posameznih telesnih tkiv. Maščobno tkivo doseže svoje obdobje maksimalne rasti proti koncu pitanja in zaradi tega bodo predvsem živali z majhno zmogljivostjo rasti mišičja ter dobro ješčnostjo močneje zamaščene. Te živali pa so dobro rastne. Pri plačevanju prašičev na osnovi mesnatosti je še bolj pomembno, kako prodajati pitance, da bomo dosegli večjo mesnatost in večjo gospodarnost pitanja.

Tabela 10: Simulacija različne prodaje najbolj rastnih pitancev

* DM - delež mesa

V gornji simulaciji smo kot gornjo telesno maso pitanja postavili 125 kg in pitance, ki so dosegli to maso, sproti prodali. Prva posledica je bilo zmanjšanje povprečne klavne mase in povčeanje deleža mesa ter povprečne cene. Ker smo priredili manj, so se temu primerno zmanjšali stroški za prirejo, vrednost celotne prireje pa je bila v obeh primerih praktično enaka. Dohodek pa se je povečal za več kot 20%. Ta preprosti primer dokazuje, da je zelo pomembno, da prodamo hitro rastne prašiče pravočasno, ker je verjetnost, da se bodo pri večjih masah zamastili, zelo velika. Pri pitanju prašičev je potrebno sedanji sistem dopolniti in ga smiselno spremeniti v sistem "ALL IN, SUCCESSIVE OUT". Vhlevitev pitancev pa mora omogočati neposreden dostop v vsak boks.

5. NACIONALNI SELEKCIJSKI PROGRAM ZA PRAŠIÈE IN VZREJNA SREDIŠÈA NA KMETIJAH

5.1. PASEMSKA SESTAVA OSNOVNIH ÈRED IN PARJENJA PO KOMBINACIJAH

Osnove sedanjega slovenskega nacionalnega selekcijskega programa za prašiče so bile zapisane v letu 1977. Od takrat je bilo veliko dopolnitev z novimi kombinacijami križanja, postopki odbire in testiranja, informacijskim sistemom, spremembo organiziranostjo in drugim. Dosežena so bila tudi znatna izboljšanja gospodarsko pomembnih lastnosti: zmanjšana konverzije krme, večja rast in še posebej zmanjšanje zamaščenosti. Uspeh ali neuspeh vsakega selekcijskega programa zavisi tudi od organiziranosti in doslednega izvajanja parjenja. V Sloveniji so prestala preizkus in so priznana naslednja tropasemska križanja: 12x33, 12x44, 12x55 in štiripasemski križanji 12x54 in 12x53. Ta križanja so bila preskušena in izbrana, ker so bili z njimi doseženi najboljši gospodarski rezultati. Sestava osnovnih čred svinj mora biti naslednja: čistopasemske svinje -- 25 - 30 %, križanke 70 - 75 %. Za izvajanje vseh naštetih križanj je potrebnih največ 10 kombinacij parjenj in pomembno je, da so ta v optimalnem razmerju.

Tabela 11: Pričakovane in opravljene kombinacije parjenj ter povprečno število živorojenih pujskov na farmah in kmetijah v letu 1996

Namesto pričakovanih deset kombinacij parjenj je bilo v letu 1996 na farmah in spremljanih kmetijah opravljenih skupaj najmanj 74 različnih kombinacij parjenja. Ta podatek kaže na zelo slabo izvajanje selekcijskega programa že v rejah, katerih namen je vzrejati plemenske živali. Poleg tega je bilo znatno preveč istopasemskih parjenj in premalo tistih parjenj, ki bi dale pitancem optimalno sestavo genotipa. Veliko je bilo tudi drugih, ki jih lahko označimo kot nepoznane in nepreskušene kombinacije. Zaradi neizvajanja sistema parjenja smo izgubili v Sloveniji v letu 1996 najmanj deset tisoč živorojenih pujskov in veliko tudi na kvaliteti (mesnatosti) pitancev.

Tabela 12.: Izobrazba družinskih članov na prašičerejskih kmetijah v Sloveniji

Izobrazba družinskih članov na prašierejskih kmetijah se je v zadnjih letih znatno izboljšala, a je še vedno prenizka. Premajhen je zlasti delež s kmetijsko izobrazbo. Podobno kot v ZDA, kjer izvajajo obširen program izobraževanja rejcev, zlasti na področju varovanja okolja in kvalitete prireje prašičjega mesa, bi morali tudi v Sloveniji poskrbeti za dodatna izobraževanja rejcev in strokovnjakov. Za slednje so vsake dve ali tri leta že od leta 1980 specialni podiplomski tečaji, za rejce pa bi morali to organizirati na novo. Prav tako je treba poiskati še druge neposredne in hitre izmenjave znanja, izkušenj in informacij. Ena od takih oblik so računalniške konference, ki potekajo v številnih državah in v njih sodelujejo rejci ter strokovnjaki. Analiza ene od takih računalniških konferenc, ki poteka v Nečmiji, je pokazala, da pride na vprašanje še isti dan 19,7%, en dan kasneje 28,1%, dva dni kasneje 10,6% odgovorov.

6.2. Uskladitev zakonov, pravilnikov in predpisov

Velika pomanjkljivost je, da je slovenski zakon o živinoreji star že 20 let. V tem času je bilo toliko novega na področju znanj, splošnih družbenih razmer in ureditev, povsem drugačne so ekološke in etološke norme, drugačne so metode v selekciji in še bi lahko naštevali. Živinorejski stroki je brez noveliranega zakona o živinoreji onemogočeno neposredno sodelovanje pri razreševanju nekaterih strokovnih problemov. Dosedanja zakonodaja tega ne omogoča in področje kmetijstva in s tem tudi živinoreja nima možnosti neposredne uveljavitve strokovnih stališč, kar pomeni, da področje urejajo strokovnjaki brez ustrezne izobrazbe. Tak primer so tudi čedalje pogostejši problemi z rejo domaih živali v vaseh, ko ta ni zaščitena. Že v letu 1994 smo komaj uspeli preprečiti sprejem posebne uredbe, ki bi znatno omejila živinorejo na kmetijah, ki so na vaseh. Sprejem zakona o živinoreji je torej zelo nujen tudi iz številnih drugih razlogov.

V EU imajo posebno direktivo (91/630/EEC) za rejo prašičev. Že leta 1992 je bila pripravljena za sprejem v Sloveniji v posebnem Pravilniku o reji prašičev. Ta pravilnik je pripravila delovna skupina, ki jo je imenovalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 24.06.1992 pod štev. 321-30-77/91/KR in so jo sestavljali živinorejski in veterinarski strokovnjaki. Ta pravilnik ni bil sprejet in izdan in nikoli ni bilo pojasneno zakaj.

Slovenija bo morala uskladiti svoje zakone, predpise in pravilnike s podobnimi v EU. Pričakujemo lahko, da bodo predpisi ostrejši na področju etologije in ekologije in dobili bomo številne nove. Pomembno je, da to delo opravimo im bolje in s poudarjenim premislekom.

7. Zakljuek

Za povečanje kakovosti in gospodarnosti slovenske prašičereje so med drugim možnosti predvsem v :

8.Viri

1. Agenda 2000 - Landwirtschaft, http://europa.eu.int/en/comm/dg06/ag2000/text/text_de.htm

2. Black J.L.: The growing pig. 58^th Easter School in Agricultural Science, Nottingham, 7-11.April 1997, s.16 - 18.

3. Erjavec E. in sodelavci: Meso prašičev. Poglavje D.1.3. v knjigi Slovensko kmetijstvo in Evropska Unija, 1997, s. 228 - 233.

4. Koelman Holger: Pest - Kosensequenzen in NL. Schweinetreff, 27.3.1998, 2 strani

5. Katedra za prašičerejo: Plodnost svinj na farmah v letu 1997, predhodna analiza, marec 1998.

6. Kovač Milena, Špela malovrh, Meta Marušič, Irena Ule, Marjeta Krašovic, Stanka Pavlin, Kristina Kovačič: Rezultati ocenjevanja mesnatosti na liniji klanja v letu 1997.Poročilo, januar 1998, 34 strani

7. Kovač Milena, A, Šalehar, I. Štuhec, Marjana Drobnič, Jana Tavčar, Marjeta Krašovic, Marjeta Marušič, Stanka Pavlin, Irena Ule, Špela Malovrh, Kristina Kovačič, Maja Vidovič: Plodnost na kmetijah v letu 1997. 1. Polletje, 1998, 9 strani

8. Statistične informacije, štev. 293 z dne 10.12. 1997.

9. SWINE 95, Part II: Reference of 1995 U.S. Grower/Finisher Health & Management Practices. USDA, June 1996, 24 strani

10. Swine Health & Epidemiology Winter 1998, http://www.lcionline.org/pubjump.html

11. Šalehar A., Zdenka Kramar Pribožič, Maja Klemen: Možnosti za preusmeritev kmetij v prašičerejo. Prvi rezultati ankete. Sodobno kmetijstvo, 30(1997)7/8, s. 319 - 323.

12. Šalehar A., Zdenka Kramar Pribožič: Državne podpore za prirejo prašičev na kmetijah v letih 1990 do 1993. Sodobno kmetijstvo, 30(1997)7/8, s. 334 - 338.

13. Šalehar A.: Tehnologija pitanja in prodaje prašičev. 1.del Podiplomsko izobraževanje iz prašičereje gospodarno pitanje in mesnatost prašičev, 5. - 10. 5. 1997, 15 strani.

14. Šalehar A., F. Zagožen: Selekcijski program za prašiče v Sloveniji. Februar 1977, 69 strani

15. Štuhec I., A. Šalehar, Jana Tavčar: Organizirana prireja prašičev v Sloveniji v letu 1997. Tipkopis, marec 1998, 9 strani

16. Štuhec I.: Varstvo okolja in prašičereja. Podiplomsko izobraževanje iz prašičereje, 5. - 9. 5. 1997, 9. str.

17. Volk Tina, D. Jerič: Slovenska prašičereja in evropska unija. Sodobno kmetijstvo, 29(1996)7-8, s. 328 - 331

18. Westergaard J.M.: Main EU strategies to control highly contagious pig diseases: current situation and main developments. EAAP, Dunaj, avgust 1997, 10 str.