Za povečanje reje prašičev na kmetijah je država v Sloveniji v letih 1990 - 1993 namenila finančne podpore za izgradnjo novih oz. za obnovo obstoječih svinjakov. Skupaj je bilo uporabljeno 10.9 milijona DEM za skupaj 1339 investicij. Skoraj polovica sredstev je bilo uporabljenih na področju zavoda Murska Sobota, četrtina na področju zavoda Ptuj, ostalih 25% pa na področju ostalih zavodov v Sloveniji. Večina sredstev (70.9%) za investicije v svinjake za prirejo pujskov je bilo porabljenih za hleve z do 20 stojišči, 85.4% sredstev za pitališča pa je bilo investirano za hleve z do 200 stojišči. Razmerje med številom stojišč za plemenske svinje in pitance je 1:3.08, kar pomeni znatno odstopanje od pričakovanega razmerja 1:5.93. Le za 101 investicijo je bila višina podpore nad 20000 DEM (27.5% celotne podpore), kar je omogočilo izgradnjo večjih svinjakov, racionalnejšo gradnjo in zagotovilo tržno prirejo prašičev, večjo produktivnost ter s tem dohodek rejcu.
 

Ključne besede: prašičereja, kmetije, državne podpore

---

*red. prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 1230 Domžale

** mlada raziskovalka, Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo Mesto, 8250 Brežice

1. UVOD
 

Svetovni stalež prašičev v zadnjih dvajsetih letih narašča v povprečju deset milijonov na leto in je 924 milijonov v letu 1996. Ta razvoj pa je različen med deželami v razvoju in razvitimi deželami. V prvih stalež narašča, v drugih pa je posebej v zadnjih desetih letih ugotovljeno zmanjševanje staleža. V vseh deželah, posebej pa še v razvitih, pa so značilne velike strukturne spremembe - koncentracija reje prašičev. To pomeni, da se zmanjšuje število obratov, ki redijo prašiče in hkrati raste število prašičev na obrat.

V Sloveniji trenutno priredimo okoli 70 % potrebnih količin prašičjega mesa ali okoli 35000 ton, medtem ko se na drugi strani srečujemo z nekaterimi drugimi presežki živinoreje (mleko). Na osnovi ugotovitev v študiji "Slovenska prašičereja do leta 2000" (Šalehar in sod. , 1992) bi za dosego popolne samooskrbe s prašičjim mesom do leta 2000 potrebovali nadaljnih 180576 stojišč na kmetijah. Država Slovenija je zaradi tega v letih 1990-1993 namenila finančne vzpodbude (nepovratna sredstva) za izgradnjo novih oz. rekonstrukcijo obstoječih svinjakov ali gospodarskih poslopij za rejo prašičev. Razpisni pogoji so bili objavljeni v Uradnih listih in so določali minimalne potrebne kapacitete (10 plemenskih svinj ali 50 pitancev) oz. maksimalne dovoljene kapacitete pri izgradnji hlevov za prašiče (55 stojišč za svinje in 330 stojišč za pitance). Zahtevan kriterij je bil tudi zadostna površina kmetijskih zemljišč za ekološko primerno uporabo živalskih odpadkov.

V sestavku so prikazani osnovni rezultati analize uporabe državnih finančnih vzpodbud v letih 1990-1993 za izgradnjo oz. rekonstrukcijo hlevov za prašiče na kmetijah.

2. STRUKTURNE SPREMEMBE V PRAŠIČEREJI

V živinoreji so posebej v zadnjih dvajsetih letih znatne strukturne spremembe. Povečuje se zmogljivost posameznih obratov, kar nam kaže tudi primer pri reji prašičev v nekaterih državah Evrope v tabeli 1.

Prikazane spremembe imajo vrsto prednosti in tudi pomanjkljivosti. V večjih rejah je mogoče uporabiti boljši management in aplicirati več znanja. Vse to prispeva k povečanju gospodarske učinkovitosti reje in povečanju produktivnosti. Zaradi zaostrenih tržnih razmer lahko v sedanjem času preživijo samo take reje. Poveč evanje koncentracije rej pa prinaša s seboj tudi številne pomanjkljivosti, ki so najčešče povezane z netrajnostno rabo obnovljivih virov in z vplivi na okolje. Pogosto uporabljene tehnologije niso urejene tako, da bi bilo zagotovljeno dobro počutje (welfare) živali. Koncentracija živali povečuje možnosti za bolezni in s tem povezano škodo.

Novejši podatki o strukturnih spremembah v nekaterih državah Evrope, na Tajskem in v Kanadi so pokazani v tabeli 2.

 

* izračunana sprememba v zadnjih dvajsetih do petindvajsetih letih
** izračunana sprememba v zadnjih desetih letih
 

Podatki v zgornji tabeli dokazujejo velike strukturne spremembe v reji prašičev v zadnjih dvajsetih letih v deželah z "najbolj razvito" prašičerejo. Švica kot primer manjše evropske države beleži padec staleža prašičev, ki pa tudi zaradi geografskih razmer in varovanja okolja ne more rediti prašiče v tako velikih obratih, kot je primer v ostalih treh državah. Pri vseh pa je značilna koncentracija prireje prašičjega mesa; zmanjšuje se število kmetij, ki redijo prašiče in povečuje se število prašičev na kmetijo. V državah z razvito prašič erejo je koncentracija prireje iz leta v leto ve čja. Tudi drugi avtorji - Marbery (1994), Spinelli (1991), Meyer (1991), Gadd (1994) - v svojih študijah o bodoči prašičereji predvidevajo nadaljno koncetracijo reje prašič ev, vključevanje novih znanj (posebej pogosto omenjajo biotehnologijo), ekološko in etološko sprejemljivo rejo, kvalitetno prašičje meso, boljšo produktivnost in večje zahteve trga.

Konec leta 1995 so univerzi v Purdue-ju opravili obsežno raziskavo o prašičereji v 21. stol. Izhodišče za načrtovanje bodoče prašičereje je bila osnovna ugotovitev, da se prašičereja hitro spreminja. Proučevali so tudi gospodarnost za različne sisteme reje prašičev in razložili nekatere relativno nove tehnološke rešitve (tabela 3).

* intenzivna reja
** ekstenzivna reja
 

Večina razlik je v stroških za krmo zaradi večjih možnosti za boljše izkoriščanje krme v večjih sistemih reje ( 3.0 na obratih s 1200 in 600 svinjami, 3.2 na obratih z 150 svinjami in intenzivno rejo ter 3.5 na enako velikih obratih z ekstenzivno rejo) in v indirektnih stroških povezanih z zgradbami, stroški za opremo in delo (manjša produktivnost na manjših obratih).

Pri uvajanju novih tehnologij so na splošno v prednosti večji obrati, ker so nove tehnološke rešitve sposobni zaradi ustreznega strokovnega znanja uporabiti in ker je strošek uporabe porazdeljen na večje število živali.

2. 1. STRUKTURNE SPREMEMBE PRI REJI PRAŠIČEV V SLOVENIJI
 

Na osnovi podatkov popisa kmetijstva v letu 1991 je bilo ugotovljeno, da smo v Sloveniji v tem letu redili 3.6 prašiča na kmetijo (Kovačič in sod.,1995). Analiza podatkov uradnega statističnega vzorca za spremljanje prireje prašičev v Sloveniji na 3004 kmetijah je pokazala (Šalehar in Kramar, 1997), da so v obdobju april 1991 - april 1996 na kmetijah v Sloveniji pomembne spremembe tako v pogledu povečanja staleža, strukture in intenzivnosti prireje prašičev (tabela 4).

V tem obdobju je opustilo rejo prašičev 675 rejcev ali 22.4%, pri ostalih rejcih pa je stalež prašičev večji za 15008 prašičev ali za 39.6%. Povprečno število prašičev na rejca je bilo v letu 1991 12.7 prašičev in v letu 1996 22.8 prašičev na rejca. K pomembnim spremembam strukture reje prašičev na kmetijah, je prispevalo predvsem povečanje števila rejcev, ki imajo na staležu 50 in več prašičev. Aprila 1991 je bilo takih rejcev 128 in aprila 1996 271 rejcev ali več kot dvakrat več. Več kot dve tretjini rejcev, ki so opustili rejo, je imelo aprila 1991 do deset prašičev. Na splošno je bilo ohranjanje povezano z velikostno kategorijo in ravno tako povečanje obsega reje.

3. DRŽAVNE FINANČNE VZPODBUDE ZA POVEČANJE HLEVSKIH ZMOGLJIVOST ZA PRAŠIČE NA KMETIJAH V LETIH 1990 - 1993

3.1 KRITERIJI ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV

V letih 1990-1993 je država namenila finančne podpore (nepovratna sredstva) za povečanje reje prašičev na kmetijah na osnovi izgradnje novih oz. adaptacije obstoječih svinjakov. Razpisi in pogoji za dodelitev sredstev so bili objavljeni v Ur.list SRS, 2(1990), str. 183-184; Ur.list SRS 21(1991), str.941; Ur.list SRS 24(1992), str. 1822; Ur.list SRS 27(1993), str. 1475.

*po razpisu v letu 1990, v naslednjih letih so podobni

Med pogoji za pridobitev sredstev so morale biti zagotovljene kmetijske površine, ki omogočajo uporabo gnojevke oziroma gnoja.

 

3.2 SPLOŠNI PODATKI O DRŽAVNIH PODPORAH IN PORAZDELITEV SREDSTEV PO ZAVODIH

*N-novogradnja; R-rekonstrukcija; RS-rejska središča
 

Podatki v tabeli kažejo, da je država v letih 1990-1993 namenila za razvoj prašičereje na kmetijah 10.9 milijona DEM. Skupaj je bilo odobrenih 1339 vlog za novogradnje in adaptacije hlevov za prašiče (1270 kmetij je gradilo ali obnavljalo hleve za prašiče) ter v spremljajočo infrastrukturo - silose (4) in gnojne jame (65). Povprečna podpora je znašala 8175.0 DEM in največja 80567.9 DEM. V povprečju so na kmetijah nanovo gradili hleve za 16.5 plemenskih svinj in 116.2 pitanca, ter adaptirali hleve v povprečju za 14.3 plemenske svinje in 67.6 pitanca.

Večina sredstev za širitev prašičereje na kmetijah je bilo porabljenih na območju zavoda Murska Sobota (48.6 %) ter na območju zavoda Ptuj, kjer je bilo porabljenih skoraj četrtina sredstev. Sledi zavod Celje z 12.8 % porabljenih sredstev; skupaj je bilo vloženo v razvoj prašičereje iz državnih podpor na teh treh zavodih 84.5 % sredstev za ureditev hlevov za prirejo pujskov in 88.8 % sredstev za hlevov za prašiče za pitanje.

Za prirejo prašičev za zakol naj bi veljalo teoretično razmerje med številom stojišč za plemenske svinje in številom stojišč za pitance 1: 5.93. Po podatkih o vlaganjih v prašičerejo na kmetijah v letih 1990-1993 je to razmerje 1:3.08. Prireja pitancev s 16997 plemenskimi svinjami (16 pitancev na svinjo letno) je 271952 pitancev od tega 141124 pitancev za trčno prirejo (51.9 % izračunano na osnovi hlevskih zmogljivosti za pitanje prašičev). Skoraj polovica sredstev je bila torej vložena za samooskrbno prašičerejo.
 

3.4 PORAZDELITEV ZMOGLJIVOSTI SVINJAKOV

Za 16997 stojišč za plemenske svinje je bilo vskupaj 1094 investicij; 71 % sredstev je bilo porabljenih za svinjake z zmogljivostjo do 20 stojišč (od tega 8.5 % samo do deset stojišč). Le 11 investicij je bilo takih, pri katerih so kmetje vlagali v hleve z več kot 40 plemenskimi svinjami, ko je zagotovljena racionalna gradnja svinjakov, dovolj velika produktivnost in normalni zaslužek za rejca. Iz grafa 1 je razvidna porazdelitev zmogljivosti svinjakov za prirejo pujskov.

V pitališča z letno zmogljivostjo prireje do 540 pitancev (do 200 stojišč v turnusu), je bilo vloženih 85.4 % sredstev. Le dva pitališča sta bila zgrajena z zmogljivostjo nad 300 stojišč, ko je zagotovljena racionalna gradnja svinjakov, dovolj velika produktivnost in normalni zaslužek za rejca (več glej knjigo PRAŠIČEREJA, pogl. Gospodarnost reje prašičev na kmetijah).

 

Porazdelitev zmogljivosti svinjakov za pitanje prašičev je prikazana na grafu 2.

3.5. PORAZDELITEV SREDSTEV DRŽAVNE PODPORE

Razdrobljenost izgradnje svinjakov še dodatno potrjuje razdrobljenost sredstev državne podpore. V povprečju je bila državna podpora v višini 8174.4 DEM, kar pomeni za primerjavo le štiri do šest kvadratnih metrov stanovanjske površine. Za 1238 investicij (92.5%) je bila višina državne podpore do 20000 DEM ali 71.5% sredstev. Pri 101 investiciji pa je bila podpora nad 20000 DEM (skupaj 27.5%), kar je omogočilo izgradnjo večjih svinjakov, racionalnejšo gradnjo in zagotovilo tržno prirejo prašičev, večjo produktivnost ter s tem dohodek rejcu.

4. ZAKLJUČEK

Za povečanje reje prašičev na kmetijah je država v Sloveniji v letih 1990 - 1993 namenila finančne podpore za izgradnjo novih oz. za obnovo obstoječih svinjakov. Skupaj je bilo uporabljeno 10.9 milijona DEM za skupaj 1339 investicij. Skoraj polovica sredstev je bilo uporabljenih na področju zavoda Murska Sobota, četrtina na področju zavoda Ptuj, ostalih 25% pa na področju ostalih zavodov v Sloveniji. Večina sredstev (70.9%) za investicije v svinjake za prirejo pujskov je bilo porabljenih za hleve z do 20 stojišči, 85.4% sredstev za pitališča pa je bilo investirano za hleve z do 200 stojišči. Razmerje med številom stojišč za plemenske svinje in pitance je 1:3.08, kar pomeni znatno odstopanje od pričakovanega razmerja 1:5.93. Le za 101 investicijo je bila višina podpore nad 20000 DEM (27.5% celotne podpore), kar je omogočilo izgradnjo večjih svinjakov, racionalnejšo gradnjo in zagotovilo tržno prirejo prašičev, večjo produktivnost ter s tem dohodek rejcu.

5. POMEMBNEJŠA LITERATURA:

Bao-Ji Chen:
Intenzive utilization of land resources for animal production in Taiwan.
7th AAAP Animal Science Congress, Bali, 11 - 16. JulY 1994, s. 115 - 123.

Danske Slagterier, Statistics 1995, Printed May 1996, 39. str.

Gadd J.:
Pigs in the 21st century. Tomorrow is nearly here.
Pigs, januar 1994, s. 16 - 19.

Http://www.agri.ch/astat/tierhalt/tierhalt.htm)

Kovačič M. in sod.:
Socio-ekonomska in velikostna struktura kmetij v Sloveniji v obdobju 1981 - 1991.
Inštitut za agrarno ekonomiko, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Zavod republike Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1995, 77 strani

Livestock Products. FAO, Commodity Review and Outlook, 1993 - 94, s. 104 - 111

Marbery S.:
Pork production 2000. Fewer farms doing more.
Feedstuffs, 66(1994)9, s. 30 - 31.

Meyer L.:
Hog industry of future to follow lead of poultry industry.
Feedstuffs, 63(1991)16, s. 34 - 35.

Patience John F.:
The swine Industry.
Animal Production in Canada, University of Alberta, 1993, s. 93 - 116.

Positioning your pork production for the 21^st century.
Purdue Cooperative Extension Service, 1995, 195 strani.

Pig International, Marec 1991, s. 26 - 29

Spinelli F.:
Consumer demands, specialization shape hog industry.
Feedstuffs, 63(1991)26, s. 15 - 17.

Šalehar A., Zdenka Kramar Pribozič: Ocena sprememb staleža, strukture in intenzivnosti prireje prašičev na kmetijah. Primerjava: april 1991- april 1996, Sodobno kmetijstvo, 30(1997)7/8

Šalehar A., I. Štuhec, O. Boehm, E. Erjavec, M. Rednak, A. Plantarič, L. Bratuša, L. Krivec, F. Ločniškar, A. Slavič, M. Leskošek, A. Cankar, F. Nekrep, M. Amon, D. Šabec, F. Potočnik, J. Kokol:

Slovenska prašičereja do leta 2000.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije, 1992, 60 str.