Povzetek

Prašičereja je v Sloveniji med živinorejskimi in kmetijskimi panogami, ki so deficitarne. S pomočjo ankete "Možnosti za preusmeritev kmetij v prašičerejo" smo ob pomoči kmetijske svetovalne službe poiskali osnovne ocene možnosti za preusmeritev kmetij v prašičerejo. V Sloveniji redijo na kmetijo 4.4 prašiča. Število prašičerejskih kmetij (najmanj 20 plemenskih svinj ali 80 stojišč za pitance) je 1012. Prašičereja je bolje razvita na področju štirih zavodov: Celje, Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj, kjer ima tradicijo in je za njo med kmeti tudi zanimanje. Osnova za prirejo na prašičerejskih kmetijah je dovolj velika kmetija z zadostnimi njivskimi površinami (najmanj 4 ha njiv). V Sloveniji je po oceni kmetijskih svetovalcev samo 16500 takih kmetij in na dobrih dveh tretjinah od teh imajo možnost za pridelavo več kot tričetrtine krme za prašiče. Okoli dve tretjini teh kmetij je sredi vasi, trideset odstotkov jih je na obrobju vasi in le 6.6% izven vasi (pogoj je bil najmanj 200 m od vasi). Na kmetijah je veliko starih objektov, kjer bi po oceni kmetijskih svetovalcev, lahko pridobili 250153 stojišč za prašiče. Za prašičerejo se zanimajo na 4248 kmetijah. Dobre so možnosti za prodajo tako odstavljenih pujskov za nadaljne pitanje kot pitancev za klavnice, težjih pitancev (140 kg) za prodajo za domači zakol ali samooskrbo (skupaj 205900 prašičev). Pomembna je tudi ocena, da bi bilo mogoče prodati na domu ali preko turistične dejavnosti 333330 kg raznih izdelkov (8500 prašičev z maso 140 kg). Kmetijski svetovalci so enotnega mnenja, da naj bo prašičereja na kmetijah v ravninskem delu Slovenije in vsklajena z ekološkimi ter etološkim pogoji, da je pomembna usposobitev rejcev za intenzivno tržno prirejo prašičev in da naj bo to prireja kvalitetnih klavnih prašičev.
 

Ključne besede: Slovenija, kmetija, prašičereja, preusmeritev
 
______________________________________________________________________

*red. prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 1230 Domžale
** mlada raziskovalka, Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo Mesto, 8250 Brežice
*** kmetijska svetovalka, Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva, Parmova 33, 1000 Ljubljana

UVOD  

Prašičereja je v Sloveniji med živinorejskimi in kmetijskimi panogami, ki so deficitarne. Prav zaradi tega ji tudi "Strategija razvoja slovenskega kmetijstva" daje prioriteto razvoja in pogosta so razmišljanja o preusmeritvi kmetij, predvsem večjih, v prašičerejo. Nimamo pa nobene študije, ki bi to možnost podrobneje ocenila. Podatkov, ki bi jih potrebovali za to oceno, nima nobena vladna ustanova in tudi ne nobena strokovna ali znanstvena institucija v Sloveniji. Posebej še, če se za ugotovitev in oceno možnosti za preusmeritev kmetij v prašičerejo upošteva ekološke, etološke ter druge pogoje reje prašičev v Evropski uniji. Zaradi tega smo se odločili za anketo z delovnim naslovom "Možnosti za preusmeritev kmetij v prašičerejo". V anketo smo vključili vprašanja povezana s stanjem prašičereje, koliko je prašičerejskih kmetij (več kot 20 svinj ali 80 stojišč za pitanje prašičev), iskali smo odgovore na vprašanja koliko je kmetij, ki imajo več kot 4 ha njiv, kakšne so možnosti za pridelavo krme za prašiče, zanimala nas je lokacija teh kmetij (ob upoštevanju ekoloških predpisov EU), ali so na voljo stari objekti za preureditev v objekte za rejo prašičev, kakšno je zanimanje in možnosti za preusmeritev v rejo prašičev (med pogoji: največ 2GVŽ na ha), kakšne so možnosti za prodajo prašičev in izdelkov ter kakšna so strokovna mnenja in stališča do razvoja prašičereje v Sloveniji. Anketo lahko izpolnijo le strokovnjaki, ki dobro poznajo svoje področje. To pa so samo kmetijski svetovalci in Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva je s polnim razumevanjem priskočila na pomoč. Posebej je treba pri tem poudariti, da je kolegij te uprave pred izvedbo anketiranja kritično presodil anketo in predlagal nekaj dragocenih popravkov. Izvedba ankete je potekala po enotah znotraj oddelkov za kmetijsko svetovanje. Skupaj je bilo izpolnjenih 76 anketnih vprašalnikov. Obdelava podatkov je bila po zavodih.

Za pomoč in razumevanju se Upravi Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva in vsem sodelujočim kmetijskim svetovalcem iskreno zahvaljujemo.
 

POMEMBNEJŠE UGOTOVITVE IN OCENE TER STROKOVNA PRESOJA RAZVITOST PRAŠIČEREJE

Primerjano s statističnimi podatki imajo kmetijski svetovalci dober pregled nad staležem in številom kmetij z rejo prašičev. Tudi število prašičev na kmetijo se dobro ujema s podobnimi rezultati iz uradne statistike. Majhno je število prašičerejskih kmetij, ki so jih našteli le 1012 ob 36 rejskih središčih (upoštevana so tudi rejska središča v pripravi). Prašičereje je bolje razvita na področju štirih zavodov: Celje, Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj.

Pri načrtovanju razvoja prašičereje na kmetijah je tradicija pomemben dejavnik. Med zavodi so ocene tradicije prašičereje zelo različne. Pri presoji odgovorov pri posameznih zavodov je potrebno upoštevati raznolikost v površinski strukturi območja zavoda. Sorazmerna podobnost področja zavodov Ptuj in Murska Sobota ter Novo mesto je dala enotne pozitivne odgovore o tradiciji prašičereje ter negativne odgovore pri zavodu Nova Gorica.

Ocene zanimanja za prašičerejo se v glavnem ujemajo z ocenami tradicije prašičereje. Zanimanje je izrazitejše predvsem v vzhodnem delu Slovenije.
 

Podatke v gornji tabeli spremlja vrsta dobro poznanih nedorečenosti v točnosti in načinu zbiranja teh podatkov. Običajno in prav je tako, so osnova za te podatke zemljiške knjige, ki pa večinoma niso ažurirane s spremembami. Kmetijski svetovalci so namenili veliko njivskih površin za pridelavo krme za prašiče. V študiji "Slovenska prašičereja do leta 2000" (Šalehar in sod. 1992) smo izračunali, da bi ob ohranitvi sedanje farmske prašičereje in ob 100%-ni samooskrbi s prašičjim mesom, potrebovali za gnojevko (obremenitev 30 pitancev / ha - 100 kg, skupaj z osnovno čredo) 37500 ha kmetijskih površin in za pridelavo krme za prašiče (obremenitev 16 pitancev / ha - 100 kg, skupaj z osnovno čredo) 70300 ha površin. Ali pa je res mogoče nameniti toliko površin oz. ali je to ob trajnostni rabi njivskih zemljišč to smotrno, bi morala dati odgovor druga posebna študija.

Osnovo za prirejo na prašičerejskih kmetijah je dovolj velika kmetija z zadostnimi njivskimi površinami. V Sloveniji je po oceni kmetijskih svetovalcev samo 16500 kmetij in na dobrih dveh tretjinah od teh imajo možnost za pridelavo več kot tričetrtine krme za prašiče. Zelo obetavna ocena za načrtovanje razvoja prašičereje na kmetijah. Po že omenjeni študiji iz leta 1992 bi v Sloveniji potrebovali 1196 kmetij z letno prirejo 450 prašičev pitancev / kmetijo letno.

Ob postavitvi lokacijskih parametrov za izgradnjo prašičerejskih kmetij z dovolj veliko zmogljivostjo, da bo kmet imel zadovoljiv dohodek, je odločujočega pomena lokacija kmetije. Odgovori na vprašanje, kje leži kmetija, kažejo, da je skoraj dve tretjini kmetij sredi vasi, trideset odstotkov jih je na obrobju vasi in le 6.6% izven vasi (pogoj je bil najmanj 200 m od vasi). Za preusmeritev kmetij v prašičerejo so pomembne predvsem slednje, ker bodo zaradi spreminjanja sestave prebivalstva na vasi z gradnjo večjih prašičerejskih infrastruktur sredi vasi, čedalje večji problemi.

Za rejo prašičev je gospodarno, če uporabimo za investicijo v objekte čim manj sredstev. Zaradi tega so še kako primerni stari opuščeni objekti (stari hlevi, seniki...). Pri tem v nobenem primeru ne sme biti tako poenostavljenih rešitev vhlevitve, da bi trpela prireja ali pa da ne bi bilo upoštevano počutje prašičev. Podatki o ocenah števila tako pridobljenih stojišč za prašiče (kriterij 1.5 m² na stojišče) so zelo spodbudni - kmetijski svetovalci so ocenili, da bi v starih objektih lahko dobili 250153 stojišč. To je neposreden napotek za gradnjo novih zmogljivosti za prašičerejo na kmetijah.

Število kmetij, ki se zanimajo za prašičerejo, je sorazmerno veliko - 4248 kmetij. Manj ugodni so podatki o prireji prašičev za trg in za samooskrbo - skupaj 152000 prašičev ali samo 35.8 prašičev na kmetijo. To kaže bolj na prašičerejo kot dopolnilno dejavnost na kmetiji.

Podatki v gornji tabeli kažejo na dobre mož;nosti za prodajo tako odstavljenih pujskov za nadaljne pitanje kot pitancev za klavnice, težjih pitancev (140 kg) za prodajo za domači zakol ali samooskrbo ( skupaj 205900 prašičev). Pomembna je tudi ocena, da bi bilo mogoče prodati na domu ali preko turistične dejavnosti 333330 kg raznih izdelkov (8500 prašičev z maso 140 kg).
  STROKOVNA MNENJA DO RAZVOJA PRAŠIČEREJE V SLOVENIJI (najpogostejša in najpomembnejša mnenja kmetijskih svetovalcev urejena po zavodih): 1. CELJE:
- področje ni primerno za tržno rejo prašičev, le za samooskrbo in prodajo nekaj pujskov za druge rejce
- nekaj večjih rej bazira na kupljeni krmi
- prašičereja naj bo v ravninskem področju Slovenije, govedoreja pa v hribovitem področju
- na kmetijah, ki bodo lahko konkurenčne razmeram v EU
- urediti zaščitno politiko za prašičerejo na kmetijah
- ustrezne lokacije za gospodarsko zanimiv obseg prašičereje; lokacije izven naselij
- prašičerejo na kmetije, ki imajo dovolj lastne ali najete zemlje za pridelavo krme in uporabo organskih odpadkov
- selekcija naj se izvaja na farmah

2. KRANJ:
- v poštev pride le prašičereja manjšega obsega - domača reja
- prašičereja postaja zanimiva zaradi stanja v drugih živinorejskih panogah
- premalo njivskih površin
- neugodne razmere za pridelavo krme, varstvo okolja in zgoščenost vasi
- na Gorenjskem je interes na nekaterih kmetijah; s pametno politiko cen prašičev in krme ter odkupom bi lahko poleg samooskrbe priredili do 10000 tržnih viškov prašičev
- možnosti za razvoj prašičereje so, vendar je veliko ovir: velika nihanja cen, premajhno zanimanje klavnic za domače prašiče, neorganiziranost rejcev, nerešljivi prostorski in urbanistični problemi

3. LJUBLJANA:
- razvoj prašičereje je odvisen od družbenih spodbud, ureditve trga, ureditve statusa kmetijskih zadrug, strokovnih služb
- premajhne kmetije za tržno rejo prašičev
- uporaba užitnih odpadkov (sirotka, krompir, ki ni primeren za prodajo, ....)
- dopolnilni dohodek na kmetijah
- naravni pogoji so predvsem za rejo prežvekovalcev
- lokacije kmetij so večinoma sredi naselij
- možnosti so za prodajo pujskov za nadaljno rejo ali kot odojki
- razvoj prašičereje naj bo usklajen z naravnimi pogoji (njive za pridelavo krme, primerne lokacije, ....)
- organizirati prirejo pujskov za nadaljne pitanje
- težave ob gradnjah s pridobivanjem soglasij na občinah

4. MARIBOR:
- na vaseh je potrebno ohraniti možnosti za živinorejo
- urediti cenovna neskladja med krmo in ceno prašičev
- uvesti tehnologije ťbioŤ pod blagovno znamko
- možnosti so, zagotoviti odkup
- reja predvsem na specializiranih kmetijah, ki imajo dovolj lastnih obdelovalnih površin in so oddaljene od naselij

5. MURSKA SOBOTA:
- razvoj prašičereje na kmetijah je odvisen od uvedbe: tržnega reda, ugodnih dolgoročnih kreditov za izgradnjo infrastrukture, pocenitve gradenj, rekonstrukcuj obstoječeih objektov, ekološko sprejemljive tehnologije (posebno glede smradu)
- strokovna in poslovna organiziranost
- blagovna znamka
-stabilizacija trga in zagotovitev rednega odkupa
- pospeševati specializirano prašičerejo na kmetijah

6. NOVA GORICA:

- prašičereja nima tradicije
- možna je le prašičereja v manjšem obsegu
- razvoj izven vaških središč na kmetijah, ki imajo dovolj svojih kmetijskih površin, predvsem zaradi gnojenja, delno pa tudi zaradi oskrbe skrmo
- ne kaže (Goriška brda), da bi katera od kmetij izbrala med možnostmi usmeritve prav prašičerejo
- turističen razvoj območja in ponovna možnost trženja in prodaje kmetijskih pridelkov na domu, omogoča ekonomsko rentabilno prašičerejo tudi na Krasu ter dodaten vir zaslužka in zaposlitev družinskih članov
- možni so le manjši obrati
- izdelan osnovni koncept modela tržne organiziranosti prašičereje na območju Sežana

7. NOVO MESTO:
- možnosti za razvoj prašičereje so precej neizkoriščene
- pomembna je usposobitev rejcev za intenzivno tržno prirejo prašičev
- razvoj prašičereje naj se načrtuje na ravninskih kmetijah, ki bodo lahko pridelale večino osnovne krme
- ureditev selekcije prašičev
- ureditev prodaje kvalitetnih prašičev (blagovna znamka)
- razvoj do ekološko sprejemljivih meja
- urediti in zagotoviti trg in prodajo, finančno podpreti manjše kmetije (10 plemenskih svinj)
- urediti finančne pomoči države pri izgradnji prašičerejske infrastrukture

8. PTUJ:
- preusmeritev neperspektivnih govedorejskih kmetij v tržne prašičerejske obrate
- povečanje gospodarske učinkovitosti tržnih prašičerejskih kmetij na ekoloških in etoloških osnovah
- v Sloveniji kmetijska politika ni naklonjena prašičereji
- nujna je podpora za gradnje in adaptacije objektov
- prašičerejo bi morali širiti na manjših kmetijah, predvsem pa na področjih, kjer se pridela dovolj oziroma čim več lastne krme
- strokovno usmerjanje prašičereje

Sklepne misli

Prašičereja je v Sloveniji med živinorejskimi in kmetijskimi panogami, ki so deficitarne. Pogosta so razmišljanja o preusmeritvi kmetij, predvsem večjih, v prašičerejo. Za ugotovitev in oceno možnosti za preusmeritev kmetij v prašičerejo ni ustreznih podatkov, ki bi upoštevali ekološke, etološke ter druge pogoje reje prašičev v Evropski uniji. S pomočjo ankete "Možnosti za preusmeritev kmetij v prašičerejo" smo ob pomoči kmetijske svetovalne službe poiskali osnovne ocene. V Sloveniji redijo na kmetijo 4.4 prašiča. Število prašičerejskih kmetij (najmanj 20 plemenskih svinj alo 80 stojišč za pitnance) je 1012. Prašičereje je bolje razvita na področju štirih zavodov: Celje, Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj, kjer ima tradicijo in je za njo med kmeti tudi zanimanje. Osnovo za prirejo na prašičerejskih kmetijah je dovolj velika kmetija z zadostnimi njivskimi površinami (najmanj 4 ha njiv). V Sloveniji je po oceni kmetijskih svetovalcev samo 16500 kmetij in na dobrih dveh tretjinah od teh imajo možnost za pridelavo več kot tričetrtine krme za prašiče. Ob postavitvi lokacijskih parametrov za izgradnjo prašičerejskih kmetij z dovolj veliko zmogljivostjo, da bo kmet imel zadovoljiv dohodek, je odločujočega pomena lokacija kmetije. Odgovori na vprašanje, kje leži kmetija, kažejo, da je skoraj dve tretjini kmetij sredi vasi, trideset odstotkov jih je na obrobju vasi in le 6.6% izven vasi (pogoj je bil najmanj 200 m od vasi). Na kmetijah je veliko starih objektov, kjer bi po oceni kmetijskih svetovalcev, lahko dobili 250153 stojišč za prašiče. Za prašičerejo se zanimajo na 4248 kmetijah. Dobre so možnosti za prodajo tako odstavljenih pujskov za nadaljne pitanje kot pitancev za klavnice, težjih pitancev (140 kg) za prodajo za domači zakol ali samooskrbo ( skupaj 205900 prašičev). Pomembna je tudi ocena, da bi bilo mogoče prodati na domu ali preko turistične dejavnosti 333330 kg raznih izdelkov (8500 prašičev z maso 140 kg). Kmetijski svetovalci so enotnega mnenja, da naj bo prašičereja na kmetijah v ravninskem delu Slovenije vsklajena z ekološkimi in etološkim pogoji, da je pomembna usposobitev rejcev za intenzivno tržno prirejo prašičev in da naj bo to prireja kvalitetnih klavnih prašičev.

Uporabljena literatura:

Šalehar A. In sod.:
Slovenska prašičereja do leta 2000
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, avgust 1991 - februar 1992, 60 strani.