RASTNOST - INTENZIVNOST POSTNATALNE RASTI

Za prašiča je značilna zelo intenzivna rast v času postnatalnega rasti. Ob rojstvu imajo pujski nizko rojstno maso, ki pa jo podvojijo v 7 do 8. dneh. Intenzivnost rasti prašičev, izražena v obliki mnogokratnika rojstne teže, je med vsemi domačimi sesalci največja. Tako se v treh mesecih pri prašičih poveča rojstna teža približno za 17-krat, pri ovcah za 6,5-krat in pri govedu ter konju za 2,3-krat.

Med domačimi sesalci je po intenzivnosti postnatalne rasti prašič na prvem mestu. V tabeli je prikazana rast merjascev in svinjk pasme Landrace od rojstva do starosti osmih mesecev.

Podatki v tabeli kažejo, da so merjasci povečali rojstno težo do 8 meseca starosti za 99-krat, svinje pa za 97-krat. Dnevni prirast je naraščal s starostjo in se je pri svinjkah po sedmem mesecu starosti zmanjšal zaradi nastopa spolne zrelosti. Variabilnost v rasti je večja pri svinjkah kot pri merjascih.

RAST IN RAZVOJ POSAMEZNIH TELESNIH DELOV IN ORGANOV

Potek rasti in razvoj posameznih telesnih delov in organov v času postnatalne rasti je različen. Območja maksimalne rasti si sledijo po določenem vrstnem redu in so povezana s funkcionalnimi potrebami živali. čas, v katerem različni telesni deli oziroma organi rastejo najhitreje, se pojavi v določenem vrstnem redu. Za telesne dele je vrstni red takle: glava, noge, vrat in nazadnje ledja. To pomeni, da se maksimalna stopnja rasti razširja od lobanje in okončin (nog in repa) in se združuje na ledjih, ki je najkasneje razvit telesni del.

Različna rast telesnih delov je pokazana v tabeli 2.

Potek rasti posameznih telesnih delov in organov v času postnatalne rasti je različen. Območja maksimalne rasti si sledijo po določenem vrstnem redu in so povezana s funkcionalnimi potrebami živalmi. Poznavanje zakonitosti diferencialne rasti je pomembno, da vemo kdaj je posamezni telesni (klavni) del dosegel svojo zrelost glede velikosti in tudi sestave po telesnih tkivih.

SPREMINJANJE SESTAVE TELESA PRAŠIČEV V TEKU POSTNATALNE RASTI

Sestava telesa po tkivih se med rastjo spreminja kot posledica različne rasti posameznih telesnih tkiv. Pomembna je ugotovitev, da je v deležu maščob v dnevnem prirastu opaziti težnje stalnega naraščanja, medtem ko so spremembe v deležu prirasta mišičja (mesa) sorazmerno majhne.

Med rastjo se spreminja telesna sestava, kar nam potrjujejo podatki v tabeli.

Iz podatkov v tabeli je razvidno, da se sestava klavnih polovic med rastjo spreminja. Delež mišičja se z naraščanjem mase od 23 na 114 kg zmanjša od 60,4 na 48,7 %, delež kosti od 13,2 na 9,2 %, delež maščob pa se poveča od 25,9 na 42,1%.
 
 

ZMOGLJIVOST IN POTEK RASTI

Med pasmami so velike razlike v zmogljivosti rasti (končna velikost živali posameznih pasem je zelo različna) in tudi rast posameznih pasem poteka različno (nekatere hitreje rastejo na začetku in druge na koncu rasti). Povedano pojasnujejo tudi podatki v tabeli.

Med pasmama bela žlahtna in pietrain so velike razlike. Prašiči pasme bele žlahtne pasme so ob koncu rasti večji. Prav tako pasmi ne rasteta enako: prašiči pasme Pietrain dosežejo obdobje maksimalne rasti bolj zgodaj (mesec dni preje kot prašiči pasme bele žlahtne) in pri manjši telesni masi. Največji dnevni prirast doseže pri pasmi bela žlahtna 986 g in pri pasmi Pietrain 200 g manj. 

---

PASME PRAŠIČEV IN POSTNATALNA RAST 
(Hofmann F., E. Barfuss:

Untersuchungen ueber die Veraenderung der Mast- und Schlachtleistungen in verschiedenen Gewichtsklassen bei verschiedenen Rassen

Archiv fuer Tierzucht, 5(1962)5, s. 343 - 384. )

---

 

Šalehar in sod. (1988):

Testiranje merjascev do 120 kg. Rezultati poskusov na testnih postajah: Ihan, Nemščak in Ptuj.