Izvleček

V sestavku so predstavljene osnovne razlike slovenske prašičereje v primerjavi s prašičerejo v EU. V Sloveniji je znatno slabša samooskrba s prašičjim mesom, slaba je struktura (majhnost prašičerejskih kmetij) in slabša produktivnost, drugačni so ekološki in etološki predpisi, neurejeno je trženje ter plačevanje po kvaliteti, manjša je prireja prašičjega mesa na prašiča na staležu, slabo je sodelovanje med rejci in klavno industrijo in razdrobljena organiziranost ob drugačnih pogojih gospodarjenja. Izredno pomembna so predvidevanja EU, da se bo rast prireje prašičev nadaljevala in da bo leta 2005 na trgu EU 700 000 ton viškov prašičjega mesa in pri kandidatkah za vključitev v EU še dodatnih 252 000 ton viškov, kar pomeni, da bo na trgu izredno huda konkurenca. Priprava slovenske prašičereje na vstop Slovenije v EU pomeni konkurenčno usposobitev prašičerejskih obratov za uspešno gospodarjenje na zahtevnem evropskem trgu. Predlog programa ukrepov in državnih podpor v obdobju 1998 - 2003 za pripravo slovenske prašičereje na skupno kmetijsko politiko EU vključuje: strukturne spremembe, povečanje produktivnosti in povečanje intenzivnosti prireje, prilagajanje zakonodaji na področju ekologije in etologije, izboljšanje kvalitete klavnih prašičev in trženja prašičev, enotno organiziranost in izvajanje nacionalnega selekcijskega programa za prašiče ter usposobitev rejcev in strokovnjakov.

---

* Predavanje dne 27. 8. 1997 ma mednarodnem sejmu v Gornji Radgoni
** prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 1230 DOMŽALE

1. Uvod

Sredi julija je Evropska unija (EU) sprejela Agendo 2000, ki je paket ukrepov, strategij in dogovorov o njeni politiki v letih do sredine prvega desetletja prihodnjega tisočletja za bodočo močnejšo in razširjeno evropsko unijo. Pomemben del je v tem dokumentu namenjen kmetijstvu. Bodoča skupna kmetijska politika Evropske unije bo slonela na naslednjih ciljih:

večja konkurenčnost tako znotraj kot izven, da bodo proizvajalci v EU lahko imeli korist (dobiček) od pozitivnih razvojnih trendov na svetovnem trgu

zagotavljanje prehranske varnosti in kvalitete hrane kot pomembna obveza do potrošnikov

zagotavljanje primernega življenjskega standarda za zaposlene v kmetijstvu in pospeševanje stabilnosti kmetijskih dohodkov

vključitev okoliških ciljev v skupno kmetijsko politiko

spodbujanje zaposlitvenih in dohodkovnih alternativ za kmete in njihove družine

poenostavitev EU-predpisov.

Te smernice so obvezne za vse članice EU in po njih se bo morala ravnati tudi Slovenija, ko bo postala njena enakopravna članica. V času do njenega sprejema pa je čas prehoda in prilagajanja ter priprave slovenskega kmetijstva in slovenske prašičereje na nove pogoje gospodarjenja.

2. Nekatere osnovne primerjave prašičereje v EU in v Sloveniji

V reviji Sodobno kmetijstvo je bil v letu 1996 objavljen članek "Slovenska prašičereja in Evropska unija", ki sta ga objavila Tina Volk in Damjan Jerič. V njem so podrobno primerjalno predstavljene cene krme, prašičev, trg s prašičjim mesom, intervencije in ocene posledic vstopa Slovenije v EU na dohodkovni položaj slovenske prašičereje. Dodatno k temu so v tem poglavju prikazane še nekatere druge značilnosti prašičereje v EU in v Sloveniji.

* - izraženo kot masa trupov
 

Prašičereja je v EU dobro razvita in po prireji mesa je takoj za Kitajsko na drugem mestu med največjimi svetovnim proizvajalci. Prireja mesa na prašiča na staležu z ocenjenimi 135,9 kg potrjuje, da je to intenzivna prašičereja. Pomembno je nadalje, da je letna stopnja rasti prireje preko 2%, da je poraba prašičjega mesa na prebivalca med vsemi vrstami mesa največja in še posebej pa je pomembna ugotovitev, da ima EU presežek prašičjega mesa. Slovenska prašičereja na drugi strani predstavlja le slabega pol procenta staleža in prireje prašičjega mesa v EU. Intenzivnost prašičereje je za 23% slabša in poraba prašičjega mesa na prebivalca za 10% manjša. Okoli 30% prašičjega mesa mora Slovenija dokupiti. Pol manjša je letna stopnja rasti prireje in porabe prašičjega mesa.

V EU pričakujejo v obdobju do leta 2005 nadaljno rast prireje prašičev, v prvih letih z večjo stopnjo, v povprečju pa z letno stopnjo 0,8%. Povečevala se bo tudi poraba prašičjega mesa s poprečno letno stopnjo 0.5% (tabela 2).

* izraženo kot masa trupov
 

Izredno pomembna so predvidevanja EU, da bo leta 2005 na trgu EU 700 000 ton viškov prašičjega mesa in pri kandidatkah za vključitev v EU še dodatnih 252 000 ton viškov, kar pomeni, da bo na trgu izredno huda konkurenca.

V Sloveniji smo v letu 1992 izdelali študijo "Slovenska prašičereja do leta 2000" in v letu 1993 je državni parlament sprejel "Strategijo razvoja kmetijstva". V prvi študiji je bilo ocenjeno, da bomo v letu 2000 v Sloveniji ob poprečni letni porabi 28 kg prašičjega mesa na prebivalca potrebovali 61 040 t prašičjega mesa (preračunano v maso trupov 76 300 t). Ker pa je poraba prašičjega mesa večja (podatki o slovenski prehranski bilanci pri FAO - v letu 1995 36,3 kg), lahko računamo, da bo leta 2000 poraba prašičjega mesa na prebivalca 37,0 kg in potrebovali bomo 93 700 t prašičjega mesa (preračunano v maso trupov). Ob isti letni stopnji rasti prireje prašičjega mesa bo tako leta 2000 letna prireja 65 100 t (izraženo kot masa trupov) in samooskrba s prašičjim mesom bo praktično enaka kot je sedaj. Strategija razvoja kmetijstva podpira razvoj prašičereje v Sloveniji in predvideva 86 %-no samooskrbo s prašičjim mesom.

V EU so podobno kot v drugih državah z napredno prašičerejo velike strukturne spremembe. Povečuje se število prašičev na gospodarstvo in zmanjšuje število gospodarstev, ki redijo prašiče. Po oceni iz statističnih podatkov o reji prašičev v EU je v povprečju na staležu na enem obratu 92,3 (od 17,2 na Portugalskem do 643 na Nizozemskem) prašičev v primerjavi s 7,2 prašiči na kmetijo oz. s povprečno 125 prašiči na 730 prašičerejskih kmetijah v Sloveniji. V večjih rejah je mogoče uporabiti boljši management in aplicirati več znanja. Vse to prispeva k povečanju gospodarske učinkovitosti reje in povečanju produktivnosti. Zaradi zaostrenih tržnih razmer lahko v sedanjem času preživijo samo take reje. Že leta 1989 smo ugotovili, da je za gospodarno prirejo prašičev na kmetiji v Sloveniji potrebno 50 stojišč za plemenske svinje ali 400 stojišč za pitance. Na prašičerejskih kmetijah pa je v svinjakih v povprečju 21 stojišč za svinje in 110 stojišč za pitance. V Sloveniji imamo v letu 1996 le okoli sto prašičerejskih kmetij, ki izponjujejo te velikostne pogoje.

Izpolnjevanja etoloških potreb prašičev so v EU vključena v pravilnik o reji prašičev, ki med drugim določa najmanjšo dopustno talno površino na prašiča in prepoveduje nekatere vrste vhlevitve (privezane svinje). V Sloveniji je bil že v letu 1992 pripravljen podoben pravilnik, ki pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi zastoja pri izdelavi zakona o živinoreji ni izdalo.

V EU imajo po letu 1991 predpis, ki omejuje uporabo živalskega gnoja, gnojnice ali gnojevke na največ 170 kg N/ha letno. V podobni slovenski uredbi iz leta 1996 je mejna vrednost letnega vnosa 210 kg N/ha in dovoljena je reja 2 GVŽ prašičev na ha (3 svinje s pujski ali 7,7 pitanca). Za izpolnjevanje teh predpisov je zelo pomebna velikost kmetije - koliko ima lastnih in najetih zemljišč. Prašičerejske kmetije imajo v povprečju nekaj nad 11 ha lastnih (7,7 ha) in najetih obdelovalnih površin. Na teh kmetijah je stalež okoli 125 prašičev - 14,2 GVŽ ali 1.4 GVŽ/ha njiv in travnikov. Skupaj z drugimi domačimi živalmi je na prašičerejski kmetiji na staležu 24.0 GVŽ. Posamezne države znotraj EU imajo predpise v zvezi emisijo, ki med drugim na osnovi števila stojišč določajo oddaljenost obratov od naseljenih hiš (pri tem upošteva obstoječa stanja) in določila o posebnem dovoljenju za obratovanje obratov, ki presegajo določene zmogljivosti.

V EU je že vrsto let uvedeno aparativno merjenje mesnatosti na liniji klanja, razvrščanje klavnih polovic v tržne razrede SEUROP in plačevanje prašičev na osnovi ocen mesnatosti. Sistemi določanja cene prašičev vključujejo najpogosteje dva kriterija: masa klavnih trupov in delež mesa. Za vse je značilna močna restrikcija v ceni pri prašičih z maso trupov izven dogovorjenega območja in za zamaščene prašiče. Pri tem je treba dodati, da mesnatost nagrajujejo samo do določenega deleža mesa. V Sloveniji je od preteklega leta v rabi nov pravilnik o ocenjevanju mesnatosti prašičev na liniji klanja, ki pa ima vrsto pomanjkljivosti in od začetka letošnjega leta tudi sistem plačevanja prašičev na osnovi ocen mesnatosti. Sistem se uveljavlja počasi tudi zaradi tega, ker se v Sloveniji kolje prašiče v 32 klavnicah.

Izredno pomembno je v EU sodelovanje med klavno industrijo in rejci. To so povezave v skupen interes - naročeni kvalitetni klavni prašiči, gospodarnost za vse partnerje, vključitev interesov klavnic v selekcijske programe za prašiče, itd. V Sloveniji je takega sodelovanja malo. Morda bo v letu 1997 imenovana komisija za spremljanje izvajanja Pravilnika o ocenjevanju mesnatosti, ki jo sestavljajo predstavniki rejcev in klavnic, uspela vsebinsko in gospodarsko povezati oba partnerja.

3. Priprava slovenske prašičereje na vstop Slovenije v EU.

EU v Agendi 2000 ne namenja prašičereji posebne pozornosti kot je to primer za govedorejo ali nekatere poljščine. Vsi zaščitni ukrepi za področje prašičereje so povezani s splošnimi sprejetimi ukrepi kmetijske politike kot je ohranjanje konkurečnosti, trajnostni razvoj, varovanje okolja v kmetijstvu, strukturne spremembe, neposredna plačila, td.

Priprava slovenske prašičereje na vstop Slovenije v EU pomeni konkurenčno usposobitev prašičerejskih obratov za uspešno gospodarjenje na zahtevnem evropskem trgu.

3.1. Strukturne spremembe

Pod strukturne spremembe štejemo povečanje zmogljivosti obratov, intenzivnosti prireje in obdelovalnih površin. V Sloveniji potrebujemo ob ohranitvi farmske in samoskrbne prašičereje vsaj 1000 prašičerejskih kmetij z letno zmogljivostjo 450 pitancev ob lastni prireji pujskov. Na taki kmetiji bo dnevni stalež prašičev 31GVŽ in za dosego ekološkega normativa 2 GVŽ/ha potrebuje taka kmetija vsaj 15,5 ha obdelovalnih površin. Povečanje prireje prašičjega mesa na prašiča na staležu je mogoče doseči predvsem z zmanjšanjem izgub na vseh stopnjah proizvodnje, še posebej pa v času dojenja in v fazi vzreje. Večjo intenzivnost prireje je potrebno doseči tudi s povečanjem dnevnih prirastov v pitanju in z zmanjšanjem celokupne konverzije krme na kg prirasta. Zmanjšati je treba variabilnost žive mase pitancev ob zakolu. Za dosego tega je potrebno spodbuditi posodobitve obstoječih obratov in vključitev novih tehnoloških rešitev. Potrebna je tudi usposobitev rejcev in strokovnjakov.

3.2. Prilagajanje zakonodaji na področju ekologije in etologije

Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur. list štev.68, z dne 29.11.1996) odreja, da se :

- v treh letih uskladi gnojenje na območju varstvenega pasu za zajem vode
- v petih letih uskladi gnojenje na lastnih kmetijskih zemljiščih
- v petih letih uredijo skladišča za gnoj in gnojnico ter gnojevko.

V smislu evropske zakonodaje o reji domačih prašičev je potrebno odpraviti nedovoljene načine vhlevitve in prašičem zagotoviti dovolj hlevskega prostora v boksih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mora uveljaviti ter objaviti Pravilnik o reji prašičev, ki je bil že v letu 1992 pripravljen po podobnem evropskem pravilniku.

Izvedba prilagoditve ekološki in etološki zakonodaji naj bo sistematična v celi Sloveniji ob predhodnem pregledu vsakega obrata ter izdelavi načrta potrebnih ukrepov.

3.3. Pravilnik o ocenjevanju mesnatosti in trženje prašičev

Uveljaviti je potrebno plačevanje prašičev na osnovi mesnatosti po enotnem postopku za vso Slovenijo. Za obdobje junij 1996 - junij 1997 je na osnovi meritev mesnatosti 212405 prašičev ( cca 40% od vseh zaklanih prašičev v klavnicah) poprečna masa klavnih polovic 83.9 kg in poprečna mesnatost 52.0% (kvaliteta uvoženih klavnih prašičev je slabša kot pri slovenskih prašičih). Mesnatost pitancev je v povprečju ugodna, kar kaže med drugim debelina slanine, ki je pri povprečni živi masi 106 kg le 20 mm (pred 20 leti preko 30 mm). Med rejci so velike razlike v mesnatosti prašičev kot posledica bolj ali manj doslednega izvajanja selekcije in odbire plemenskih prašičev, načina pitanja, mase ob zakolu in načina prodaje.

Pravilnik za ocenjevanje mesnatosti prašičev zahteva meritve v vseh klavnicah (v Sloveniji koljejo prašiče v 32 klavnicah!!). Pravilnik je potrebno dopolniti in uvesti aparativno metodo merjenja mesnatosti.

Izdelati je potrebno pravila za določanje vrednosti 1% mesa ter najti ustrezno zaščito slovenske prašičereje in slovenske klavne industrije. Potrebno je redno spremljanje cene prašičev na svetovnem in evropskem ter slovenskem trgu - organizirano spremljanje in obveščanje. Uvesti je treba aukcijske prodaje pujskov za pitanje, plemenskih prašičev in pitancev.

Kot podlago za podporo notranjemu trgu naj se uvede osnovna cena, ki predstavlja poprečne stroške prireje in je eden od mehanizmov tržnega ravnovesja. Ohraniti je treba uvozne dajatve in izvozne podpore za izdelke. Pri prodaji mesa in izdelkov mora biti obvezno označen izvor prašičev.

Povezati rejce in klavnice v skupen interes

Slovensko prašičerejo lahko najbolje zaščitimo, če bo to s strani klavnic naročena prireja kvalitetnih klavnih prašičev in če bo dosežena gospodarnost za vse partnerje. Interese klavnic je treba vključiti v selekcijske programe za prašiče. Podpreti bi bilo treba delo komisije za spremljanje izvajanje Pravilnika o ocenjevanju mesnatosti in uvesti določanje enotne izhodiščne cene za prašiče v Sloveniji. To komisijo naj imenuje Ministrstvo za kmetistvo, gozdarstvo in prehrano. V Sloveniji bi morala biti v prašičereji v ospredju predvsem kvaliteta in uvesti bi bilo treba blagovno znamko "slovenski prašič". Cilj prireje bi morali biti najkvalitetnejši slovenski izdelki iz prašičjega mesa (kraški pršut, savinjski želodec in podobno), ki bi jih lahko uspešno ponudili na trgu EU.

3.5. Nacionalni selekcijski program za prašiče, testiranje prašičev, osemenjevalni centri in vzrejna središča na kmetijah

Osnova za kvalitetno prašičerejo so dobri plemenski prašiči, redno izvajanje vseh selekcijskih opravil, testiranje prašičev, odbira prašičev na osnovi ocen plemenske vrednosti, preizkušanje novih križanj in uvoženih pasem, nemoteno delovanje osemenjevalnih centrov in vzrejnih središč ter urejen promet s plemenskimi prašiči. V Sloveniji poteka selekcija prašičev na farmah in na vzrejnih središčih na kmetijah. Testiranje in odbira merjascev poteka na štirih testnih postajah na selekcijskih farmah. Odbira mladic pa na selekcijskih in razmnoževalnih farmah ter na 35 vzrejnih središčih na kmetijah. V letu 1996 sta bila usposobljena dva osemenjevalna centra za merjasce (Ptuj, Murska Sobota). Nakup plemenskih prašičev na selekcijskih farmah in na vzrejnih središčih spodbuja država z regresiranjem že od leta 1974.

V skladu s prilagajanjem slovenske kmetijske politike skupni kmetijski politiki EU je potrebno sedanji način spodbujanja nakupa kakovostnih plemenskih prašičev za izboljšanje proizvodnosti mesnatih pasem prašičev dopolniti in spremeniti. Ob upoštevanju dosežene razvojne stopnje selekcije prašičev in prometa s plemenskimi prašiči, bi imela takojšna ukinitev regresiranja plemenskih prašičev preveč negativnih posledic. V prehodnem obdobju do leta 2000 je treba dopolniti sedanje trženje s plemenskimi prašiči in določiti nadomestne direktne podpore za nemoteno izvajanje nacionalnega selekcijskega programa na načine, ki so že zapisani v osnutku zakona o živinoreji.

3.6. Organizirati enoten odbor za prašičerejo

Sedanja razdrobljena organziranost, ko imamo Zvezo združenj rejcev prašičev, odbor za prašičerejo pri PZP, pomursko združenje rejcev prašičev in neorganizirane številne rejcev ter ne vključene strokovne inštitucije na nivoju Republike Slovenije ne zagotavlja enotnega nastopa in enotnega zastopanja interesov slovenske prašičereje pri političnih in gospodarskih oblasteh. Taka organiziranost je ovira za skupno trženje in povezovanje, ki je nujen predpogoj za uspešno gospodarjenje. V okviru predvidene Kmetijsko - gozdarske zbornice je potrebno imenovati strokovno posloven odbor za prašičerejo, ki bo vodil strokovno in poslovno slovensko prašičerejo, ki bo pripomogel k ureditvi trga s prašiči (klavnimi in plemenskimi), prašičjim mesom in izdelki ter s krmo in ostalim reprodukcijskim materialom.

Razvojne naloge na področju prašičereje so zelo obsežne. V okviru države Slovenije potrebujemo profesionalno poslovno jedro, ki bo skrbelo za skladen razvoj, kvalitetno spodbujanje in gospodarsko zaščito slovenske prašičereje. Organizacijsko je lahko umeščeno na Kmetijski - gozdarski zbornici. V okviru tega poslovnega jedra bi bila organizirana borza za krmo za prašiče, za plemenske in klavne prašiče ter za prašičje meso in izdelke. Povezovala bi rejce prašičev, klavnice, trgovino in še vse druge, ki sodelujejo pri prireji prašičev. Tu bi se določali in dogovarjali kvalitetni pogoji za blagovno znamko "slovenski prašič".

Stalna strokovna skupina za spremljanje in usmerjanje razvoja prašičereje v Sloveniji, ki jo naj imenuje MKGP, naj bi spremljala in analizirala razvoj prašičereje v Sloveniji in v svetu. Izdelovala bi pravilnike s kvalitetnimi pogoji za plemenske prašiče, za postopke ocenjevanja plemenske vrednosti, za blagovno znamko, za rejo prašičev, .... Skrbela bi za presojo novih tehnoloških rešitev. Strokovna skupina bi imela največ pet članov. Za reševanje posameznih strokovnih problemov strokovna skupina imenuje delovne skupine v katere vključuje tudi druge strokovnjake.

3.7. Usposobitev rejcev in strokovnjakov, strokovne službe in zakonodaja

Večina rejcev nima ustrezne izobrazbe, niso usposobljeni za intenzivno tržno prirejo prašičev. Prav tako je malo ustrezno usposobljenih strokovnjakov. Podpreti je treba izvajanje selekcije prašičev in zdravstvenega varstva prašičev v okviru nacionalnega selekcijskega programa. Ohraniti je treba testiranje prašičev, delovanje vzrejnih središč, osemenjevalnih centrov za merjasce in informacijski sistem v prašičereji. Strokovnjake, ki delajo v prašičereji, je treba povezati v skupen strokoven tim z uvedbo strokovnih računalniških telekonferenc in sprotnega obveščanja preko Interneta ter elektronske pošte. Še posebej pa je pomembno, da se uredi zakonodaja s področja živinoreje - zakon o živinoreji s pripadajočimi pravilniki (označevanje prašičev, itd).

4. Ukrepi države v podporo razvoja prašičereje

Ukrepi v podporo razvoja prašičereje morajo biti vsklajeni z ukrepi splošne kmetijske politike. Od ukrepov, ki so za prašičerejo posebnega pomena omenimo agrarnostrukturne ukrepe namenjene povečevanju posestne velikosti kmetij, zmogljivosti prireje prašičev, ekološka ter etološka prilagoditev in v tržno-cenovno politiko, ki bi stabilizirala razmere na trgu z žiti in s prašiči. Poseben pomen ima tudi vloga države pri podpori izobraževanja in raziskav v kmetijstvu, temeljnega rejskega in selekcijskega dela ter zdravstvenega varstva v prašičereji.

5. Ugotovitve

Osnovne razlike slovenske prašičereje v primerjavi s prašičerejo v EU so:
 

 
 
 

Izredno pomembna so tudi predvidevanja EU, da se bo rast prireje prašičev nadaljevala in da bo leta 2005 na trgu EU 700 000 ton viškov prašičjega mesa in pri kandidatkah za vključitev v EU še dodatnih 252 000 ton viškov, kar pomeni, da bo na trgu izredno huda konkurenca.

Priprava slovenske prašičereje na vstop Slovenije v EU pomeni konkurenčno usposobitev prašičerejskih obratov za uspešno gospodarjenje na zahtevnem evropskem trgu.

Predlog programa ukrepov in državnih podpor v obdobju 1998 - 2003 za pripravo slovenske prašičereje na skupno kmetijsko politiko EU vključuje:

 
 

6.Viri:

1. Agenda 2000 - Landwirtschaft, http://europa.eu.int/en/comm/dg06/ag2000/text/text_de.htm
2. Agricultural Policy, http://europa.eu.int/pol/agr/en/info.htm
3. Agricultural Statistics, http://europa.eu.int/en/comm/dg06/agrista/table_en/416.htm
4. FAOSTAT Database Results,
http://apps.fao.org/lim500/nph-wrap.pl?Population&Domain=SUA,
http://apps.fao.org/lim500/nph-wrap.pl?Production.Livestock.Stocks&Domain=SUA
http://apps.fao.org/lim500/nph-wrap.pl? Production.Livestock.Primary&Domain=SUA

5. Erjavec E. In sodelavci:
Meso prašičev
Poglavje D.1.3. v knjigi "Slovensko kmetijstvo in Evropska Unija", 1997, s. 228 - 233.

6. Food Balance Sheet - Slovenia,
http://apps.fao.org/lim500/nph-wrap.pl?FoodBalanceSheet&Domain=FoodBalanceSheet

7. Jerič D., E. Erjavec:
Gospodarnost pitanja prašičev.
Podiplomsko izobraževanje iz prašičereje, 5. - 9. 5. 1997, 46. strani.

8. Long term Prospects: Grains, Milk & Meat Markets, http://europa.eu.int/en/comm/dg06/new/cap2000/gmm
9. Statistični letopisi Slovenije 1990 - 1996

10. Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 1992, 88 strani.

11. Šalehar A., Zdenka Kramar Pribožič, Maja Klemen:
Možnosti za preusmeritev kmetij v prašičerejo. Prvi rezultati ankete.
Sodobno kmetijstvo, 30(1997)7/8, s. 319 - 323.

12. Šalehar A., Zdenka Kramar Pribožič:
Državne podpore za prirejo prašičev na kmetijah v letih 1990 do 1993.
Sodobno kmetijstvo, 30(1997)7/8, s. 334 - 338.

13. Šalehar A., Zdenka Kramar Pribožič:
Ocena sprememb staleža, strukture in intenzivnosti prireje prašičev na kmetijah. Primerjava: april 1991- april 1996,
Sodobno kmetijstvo, 30(1997)7/8, s. 315 - 318.

14. Šalehar A., I. Štuhec, O. Boehm, E. Erjavec, M. Rednak, A. Plantarič, L. Bratuša, L. Krivec, F. Ločniškar, A. Slavič, M. Leskošek, A. Cankar, F. Nekrep, M. Amon, D. Šabec, F. Potočnik, J. Kokol:
Slovenska prašičereja do leta 2000.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije, 1992, 60 str.

15. Šalehar A.:
Slovenska prašičereja.
Tipkopis, julij 1997, 5. Strani

16. Štuhec I.:
Fizično in socialno okolje pri pitanju prašičev.
Podiplomsko izobraževanje iz prašičereje, 5. - 9. 5. 1997, 16. str.

17. Štuhec I.:
Varstvo okolja in prašičereja.
Podiplomsko izobraževanje iz prašičereje, 5. - 9. 5. 1997, 9. str.

18. Volk Tina, D. Jerič:
Slovenska prašičereja in evropska unija.
Sodobno kmetijstvo, 29(1996)7-8, s. 328 - 331

19. Živinoreja, Slovenija, 1993 - 1996, Statistične informacije, štev.: 206 z dne 22.8.1997.