Analiza podatkov uradnega statističnega vzorca za spremljanje reje prašičev v Sloveniji na 3004 kmetijah je pokazala, da so v obdobju april 1991 - april 1996 na kmetijah v Sloveniji pomembne spremembe tako v pogledu povečanja staleža, strukture in intenzivnosti prireje prašičev. V tem obdobju je opustilo rejo prašičev 675 rejcev ali 22.4%, pri ostalih rejcih pa je stalež prašičev večji za 15008 prašičev ali za 39.6%. Povprečno število prašičev na rejca je bilo v letu 1991 12.7 prašičev in v letu 1996. 22.8 prašičev na rejca. K pomembnim spremembam strukture reje prašičev na kmetijah, je prispevalo predvsem povečanje števila rejcev, ki imajo na staležu 50 in več prašičev. Aprila 1991 je bilo takih rejcev 128 in aprila 1996 271 rejcev ali več kot dvakrat več. Več kot dve tretjini rejcev, ki so opustili rejo, je imelo aprila 1991 do deset prašičev. Na splošno je bilo ohranjanje povezano z velikostno kategorijo in ravno tako povečanje obsega reje. Podatki nakazujejo tudi, da se je poleg strukture in staleža prašičev spremenila tudi intenzivnost prireje prašičev na kmetijah. Manj je plemenskih svinj in brejih mladic in več ostalih kategorij prašičev.

Ključne besede: Slovenija, kmetija, prašič, struktura

 

*red. prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 1230 Domžale
** mlada raziskovalka, Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo Mesto, 8250 Brežice
 

UVOD  

V zadnjih letih je država Slovenija namenila prašičereji na kmetijah več pozornosti. V letih 1990 - 1993 je subvencionirala izgradnjo svinjakov s potrebno infrastrukturo in povsem realno je pričakovanje, da so imela vložena sredstva pozitiven vpliv na razvoj prašičereje na kmetijah. Zadnji celoten statistični popis slovenskega kmetijstva je bil aprila 1991. Na osnovi podatkov iz tega popisa je bila izdelana študija : "Socio-ekonomska in velikostna struktura kmetij v Sloveniji v obdobju 1981 - 1991." (Kovačič M. in sod., 1995). V tej študiji najdemo podatke o strukturi reje prašičev na kmetijah v letu 1991.

Struktura reje prašičev na kmetijah je sila neugodna in v povprečju redijo na kmetijah le 3.6 prašičev. Polovica prašičev je bilo leta 1991 v rejah z do štirimi prašiči in le 22.8% prašičev v rejah z deset in več prašiči. Le na 170 kmetijah pa so imeli petdeset in več prašičev.

Osnovni uradni podatki o reji prašičev v Sloveniji so podatki Urada Republike Slovenije za statistiko. Na osnovi teh podatkov smo analizirali prašičerejo na kmetijah in farmah v zadnjih letih.

Stalež prašičev je konec leta 1995 za 3.7% večji kot leto popreje in na kmetijah je 58.9% prašičev. Struktura prašičev po kategorijah je na kmetijah znatno drugačna kot na farmah. Kaže na večjo ekstenzivnost reje, saj je delež prašičev starejših od šest mesecev večji (32.1% v primerjavi z 21.6% na farmah).

Za zbiranje podatkov o reji prašičev je Urad za statistiko po popisu v letu 1991 izoblikoval vzorec za popise v naslednjih letih. Spremenjeno je bilo tudi število popisov na leto in eden od treh je sedaj v aprilu mesecu (v istem mesecu kot popis v letu 1991). Podatki o reji prašičev v aprilu 1991 so tako lahko primerjani s podatki o reji prašičev pri istih rejcih v aprilu 1996. Taki podatki so primerni za presojo sprememb staleža, strukture in intenzivnosti prireje prašičev na kmetijah v letih 1991 - 1996. Urad za statistiko nam je za namene te raziskave odstopil podatke, za kar se mu na tem mestu zahvaljujemo. Žal pa nismo pri tem dobili podatkov po občinah ali kraju rejca ter smo tako prikrajšani za presojo razvoja prašičereje na kmetijah po posameznih regijah Slovenije.

  POMEMBNEJŠI REZULTATI IN STROKOVNA PRESOJA  

Vzorec 3004 rejcev prašičev je primerna osnova za oceno sprememb v prašičereji na kmetijah v letih 1991 - 1996. Prva ugotovitev iz gornje tabele je, da je v tem obdobju opustilo rejo prašičev 675 rejcev ali 22.4%. Druga pomembna ugotovitev, da se je pri ostalih rejcih povečal stalež prašičev za 15008 prašičev ali za 39.6% in da se je tako povečalo povprečno število prašičev na rejca od 12.7 prašičev v letu 1991 na 22.8 prašičev v letu 1996.
 

K pomembnim spremembam strukture reje prašičev na kmetijah na katere smo opozorili že v prejšni tabeli, je prispevalo predvsem povečanje števila rejcev, ki imajo na staležu 50 in več prašičev. Aprila 1991 je bilo takih rejcev 128 in aprila 1996 271 rejcev ali več kot dvakrat več. Ta obetajoča ugotovitev je lahko posledica državnih podpor za koncentracijo prireje prašičjega mesa, kar pa zaradi nepopolnih podatkov, ne moremo z gotovostjo npotrditi. Pa bi bilo to še kako pomembno za načrtovanje razvoja prašičereje na kmetijah. Podatki nadalje kažejo, da se je zmanjšalo število rejcev prašičev, ki imajo na staležu do deset prašičev.

 

Že v prvi tabeli smo ugotovili, da je 675 rejcev v obdobju od aprila 1991 do aprila 1996 opustilo rejo prašičev. Več kot dve tretjini teh rejcev je imelo aprila 1991 do deset prašičev. Iz drugih velikostnih kategorij je opustilo rejo prašičev manj rejcev. Še največ v velikostni kategoriji 20 - 40 prašičev, kjer je rejo prašičev opustilo 9.1% rejcev. Več kot potrjeno je že s temi podatki, da je dovolj velik obseg prireje izredno pomemben dejavnik tudi za stabilno prirejo.

 

Izhodišče za gornjo analizo je stalež prašičev po velikostnih kategorijah v aprilu 1991. Povečanje staleža je bilo predvsem v rejah, ki so imele na staležu od deset do sto prašičev. Tudi to spremembo bi lahko iskali v državnih podporah v letih 1990 -1993, kar pa žal zaradi nepopolnih podatkov ne moremo potrditi.

V vseh velikostnih kategorijah, izjema je le velikostna kategorija nad 100 prašičev, se je v analiziranem obdobju povečal stalež prašičev na rejca. Največ v velikostni kategoriji 20 - 49 prašičev, kjer je bilo povečanje staleža prašičev kar za 81,6%.

 

Spreminjanja reje prašičev po velikostnih kategorijah natančneje osvetljujejo podatki v gornji tabeli. Skupaj je opustilo rejo prašičev 22.5% kmetij, ohranilo jo je v enakem obsegu 40.8%, zmanjšalo jo je 15.1% kmetij in povečalo 21.6% kmetij. Na splošno je bilo ohranjanje povezano z velikostjo velikostne kategorije in ravno tako povečanje obsega reje.

 

Podatki v tabeli nakazujejo, da se je poleg strukture in staleža prašičev spremenila tudi intenzivnost prireje prašičev na kmetijah. Manj je plemenskih svinj in brejih mladic in več ostalih kategorij prašičev. SKLEPNA MISEL

V obdobju april 1991 - april 1996 so na kmetijah ugotovljene pomembne spremembe tako v pogledu povečanja staleža, strukture in intenzivnosti prireje prašičev. Razpoložljivi podatki so omogočili le splošno oceno sprememb za celotno področje Slovenije. Prva ugotovitev je, da je v tem obdobju opustilo rejo prašičev 675 rejcev ali 22.4%. Druga pomembna ugotovitev, da se je pri ostalih rejcih povečal stalež prašičev za 15008 prašičev ali za 39.6% in da se je tako povečalo povprečno število prašičev na rejca od 12.7 prašičev v letu 1991 na 22.8 prašičev na rejca v letu 1996. K pomembnim spremembam strukture reje prašičev na kmetijah, je prispevalo predvsem povečanje števila rejcev, ki imajo na staležu 50 in več prašičev. Aprila 1991 je bilo takih rejcev 128 in aprila 1996 271 rejcev ali več kot dvakrat več. Ta obetajoča ugotovitev je verjetna posledica državnih podpor za koncentracijo prireje prašičjega mesa, kar pa zaradi nepopolnih podatkov, s polno gotovostjo ne moremo potrditi. Pa bi bilo to še kako pomembno za načrtovanje razvoja prašičereje na kmetijah. Več kot dve tretjini rejcev, ki so opustili rejo, je imelo aprila 1991 do deset prašičev. Malo pa je rejcev, ki so opustili rejo prašičev in so imeli v aprilu 1991 na staležu deset in več prašičev. Še največ v velikostni kategoriji 20 - 40 prašičev, kjer je rejo prašičev opustilo 9.1% rejcev. Več kot potrjeno je že s temi podatki, da je dovolj velik obseg prireje izredno pomemben dejavnik tudi za stabilno prirejo. Povečanje staleža je bilo predvsem v rejah, ki so imele na staležu od deset do sto prašičev. Tudi to spremembo bi lahko iskali v državnih podporah v letih 1990 -1993. V vseh velikostnih kategorijah, izjema je le velikostna kategorija nad 100 prašičev, se je v analiziranem obdobju povečal stalež prašičev na rejca. Največ v velikostni kategoriji 20 - 49 prašičev, kjer je bilo povečanje staleža prašičev kar za 81,6%. Na splošno je bilo ohranjanje povezano z velikostno kategorijo in ravno tako povečanje obsega reje. Podatki nakazujejo tudi, da se je poleg strukture in staleža prašičev spremenila tudi intenzivnost prireje prašičev na kmetijah. Manj je plemenskih svinj in brejih mladic in več ostalih kategorij prašičev.

Uporabljena literatura:

Kovačič M. in sod.:

Socio-ekonomska in velikostna struktura kmetij v Sloveniji v obdobju 1981 - 1991.

Inštitut za agrarno ekonomiko, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Zavod republike Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1995, 77 strani.

Statistične informacije, 79, 3.4.1996