SVETOVNA PRAŠIČEREJA 1. Razvoj staleža prašičev in prireja prašičjega mesa

V letih 1979 do 1996 se je stalež prašičev na svetu povečal za 179 milijonov živali ali za 24%. Reja prašičev je zelo različna po posameznih celinah. Razširjenost je odvisna od podnebnih razmer, od možnosti pridelovanja krme za prašiče, prehranskih navad ljudi, vere in drugega. V Evropi in Aziji je skupaj 700 milij. prašičev ali 75.8 % od celotnega števila. Rast staleža prašičev je velika v deželah v razvoju. V razvitih deželah pa se že nekaj let stalež prašičev zmanjšuje - v letu 1996 so našteli toliko prašičev kot pred dvajsetimi leti.

2. Prireja prašičjega mesa in intenzivnost reje prašičev

Prašičjega mesa je štirideset procentov od vsega, ki ga pridobimo na svetu. Podatki v gornji tabeli kažejo velike razlike v reji prašičev pri primerjavi prašičereje v državah v razvoju in razvitimi državami. Po staležu je dve tretjini prašičev v deželah v razvoju, kjer pa se priredi le dobra polovica prašičjega mesa. Posebej velike so razlike v prireji prašičjega mesa na enega prašiča na staležu in v razvitih državah je prireja več kot 50% večja kot v državah v razvoju. Podatki nedvoumno potrjujejo različno intenzivnost prašičereje - različne načine reje prašičev.

SLOVENSKA PRAŠIČEREJA 1. Razvoj staleža prašičev in prireja prašičjega mesa
Stalež prašičev v Sloveniji je prikazan v tabeli 3.

* - upoštevani vsi prašiči zaklani v klavnicah in domači zakol v Sloveniji
** - izraženo v masi toplih polovic
 

V Sloveniji je v letu 1997 na kmetijah 58.7 % staleža prašičev in na 1 km2 površine 28.0 prašičev ter v letu 1995 na 100 prebivalcev 29.2 prašičev. V Sloveniji priredimo v zadnjih letih okoli 40.000 ton prašičjega mesa (meso s kostmi in klavne polovice), kar pomeni slabo 70 % - no samooskrbo s prašičjim mesom.
 

2. Zakol prašičev v klavnicah in domači zakol

* - upoštevani vsi prašiči zaklani v klavnicah in domači zakol v Sloveniji
** - izraženo v masi toplih polovic ZAKOL PRAŠIčEV V KLAVNICAH V SLOVENIJI V LETU 1996 ( Statistične informacije, 31. Januar 1997, št.: 20)        

Podatki v tabeli 4 kažejo na velike tržne spremembe po letu 1991. Klasičen nakup živih prašičev v drugih delih bivše Jugoslavije je praktično usahnil in nadomestil ga je predvsem uvoz prašičjega mesa (običajno kot klavne polovice). Velike spremembe so nakazane tudi pri številu zaklanih v klavnicah in na gospodarstvih, kar je z dodatnimi podatki posebej pojasneno v tabeli 5.

V zadnjih letih ni bilo nobenih poznanih dogodkov v slovenski prašičereji, ki bi imele za posledico tako drugačne in znatno spremenjene nekatere statistične podatke o zakolu prašičev v Sloveniji. Podatki v tabeli 5 in obeh grafični upodobitvi so odraz spremenjenega načina izračunavanja nekaterih podatkov, še posebej v bilanci prašičev. Potrebna je strokovna presoja uporabljenih metod in njihova izpopolnitev. Statistični podatki so in morajo tudi biti uradni podatki o slovenski prašičereji.
 

Pripravil: prof. dr. Andrej Šalehar