Znotraj EU je kar se tiče ekološkega kmetovanja zaenkrat veljavna odločba "O ekološkem kmetovanju in ustreznem označevanju kmetijskih pridelkov in živil" št. 2092/91/EU (objavljena v uradnem listu EU dne 24.06.1991). Za vključitev živalske prireje v pravno področje te odločbe so zaenkrat izdelali le predlog odločbe oz. osnovnih načel (dodatek dokumenta 9782/96), ki je sedaj tema številnih diskusij, dodelav… V nekaterih državah EU (npr.: Velika Britanija, Danska, Francija, Nemčija) so živalski produkti z "ekološko oznako" že v ponudbi, v drugih pa ta segment trga šele gradijo (npr. Portugalska, Finska).

Za področje prašičereje oz. živinoreje so zanimive predvsem naslednje smernice, ki se tičejo prašičev oz. živali in živalskih proizvodov in so navedene v drugi točki:
 

II ŽIVALI IN ŽIVALSKI PROIZVODI 1. Temeljna pravila:

živalska produkcija kot integrativni del ekoloških obratov.

živalska proizvodnja doprinaša k trajnosti obratov s tem, da pretežno pokriva potrebe po humusu in hranilih.

…organska gnojila (živalski izločki, leguminoze in krmne rastline) omogočajo dolgoročno vzdrževanje in izboljšanje tal in trajno podpirajo okolju primerno kmetovanje.

Vezanot živinoreje na razpoložljivo površino: 2 GVŽ na hektar (skupna obremenitev z dušikom na hektar pod 170 kg N na leto).

Izjeme:

- pogodbena povezava z obratom z več površine,
- kontrolni upravni organ lahko pri posebnih nevarnosti za okolje omeji dovoljeno obremenitev na manj kot 2 GVŽ na hektar.

Znotraj ene proizvodnje enote morajo biti vse živali rejene na osnovi temeljnih pravil, ki veljako za ekološko kmetovanje.

 
 

2. Izvor živali:

Uporaba živali robustnih pasem, in sicer tistih, ki so prilagojene lokaciji oz. živali tistih pasem, ki so se lokaciji sposobne prilagoditi.

Po preusmeritvenem času naj bi vse živali izvirali iz ekoloških obratov.

Izjeme:

a) tvorjenje črede na novo,
b) nova tvorba črede zaradi bolezni (epidemije idr.)

Naseli se lahko:

- nesnice, ki niso starejše od 18 mesecev,
- ne več kot 3 dni stari brojlerski piščanci,
- po odstavitvi ekološko rejeni pujski,
- odstavljena jagnjeta, ovce in koze, ki so mlajše od 4-ih tednov.

3. Preusmeritveni čas:

Pri preusmeritvi obrata mora celotna površina obrata, ki je namenjena za krmljenje živali, ustrezati temeljnim pravilom ekološkega kmetovanja

če naj bi se živalski proizvodi tržili kot proizvodi ekološkega pridelovanja, potem je potrebno živali rediti po pravilih tega dodatka in sicer najmanj:

- 12 mesecev pri govedu in konjih za produkcijo mesa, v vsakem primeru vsaj  trajanja njihovega življenja,
- 6 mesecev pri malih prežvekovalcih in prašičih,
- 10 tednov pri perutnini za produkcijo mesa, ki je bila začeta pri starosti več kot 3 dni,
- 12 tednov pri prireji mleko,
- 12 tednov pri proizvodnja jajc.

4. Krmljenje:

…živali morajo biti krmljene s krmo z ekološke pridelave

Monogastrične živali smejo biti krmljene z največ 20 % konvencionalnih krmil (odvisno od suhe snovi ali energijske vrednosti krme).

Dodajanje vitaminov je dovoljeno po smernici 70/524/EU, krmi za perutnino in mlade prašiče je dovoljeno dodajati esencialne aminokisline.

Minerali in sledovni elementi, ki se smejo dodajati so navedeni v dodatku (npr.: nerafinirana morska sol, natrijevsulfat…).

Dodajanje drugih snovi, ki jih vsebujejo običajna krmila (npr.: antibiotiki, kocidiostatiki…) je prepovedano.

Kot silirni dodatek so dovoljeni morska in kamnita sol, mravljinčna kislina, propionska kislina, ocetn akislina, laktosin serum, sladkor…

 

5. Profilaksa pred kužnimi boleznimi in veterinarska nega:

Zdravstveno stanje živali je v prvi vrsti potrebno doseči s preventivnimi ukrepi, še posebej s prehransko-fiziološko na potrebe živali prilagojenim krmljenjem, ustreznimi higienskimi ukrepi, z narvnimi zdravilnimi metodami in vrsti primernim načinom življenskimi pogoji.

Preventivni alopatični postopki so prepovedani.

Uporaba vzpodbujevalcev rasti in proizvodnje, hormonov ali podobnih substanc za kontrolo ovulacije (npr. za sprožitev ovulacije ali sinhronizacijo gonjenja) ali druge namene je prepovedano; izuzeti so hormoni v primeru veterinarsko predpisanega, individualnega zdravljenja.

Zdravljenj z rastlinskimi ekstrakti… kakor tudi dajanje homeopatskih proizvodov je dovoljeno.

Če zgoraj navedena sredstva niso učinkovita, potem se sme žival zdravoti z aleopatskimi preparati. Obdobje karenec mora biti dvakrat daljše kot je z zakonom predpisano.

Če je potrebno v življenskem ciklusu žival več kot dvakrat zdraviti z aleopatskimi sredstvi, potem je potrebno pri prašičih, malih prežvekovalcih in perutnini za prirejo mesa uvesti trimesečno zaporo prodaje (izjema: preventivni ukrepi proti parazitom).

6. Živinorejska praktika, transport in identifikacija živalskih proizvodov:

Razmnoževanje mora biti naravno (dovoljeno je umetno osemenjevanje)! Embriotransfer je prepovedan.

Ukrepe kot so: kupiranje repov, ščipanje oz. brušenje zob se ne sme izvajati sistematično.

Dovoljena je kastracija in odstranjevanje rogov.

Živali ne smejo biti privezane. Izjema: krave za prirejo mleka v zimskem času.

Upoštevati je treba smernice za transport živali (nobenih pomirjeval).

Živali in živalski produkti morajo biti na vseh stopnjah distribuje oz. prodaje ločeni in prepoznavni od drugih produktov.

 

7. Živinorejska praktika, transport in identifikacija živalskih proizvodov:

Ustrezno obremenitev živali različnih kategorij glede obremenitve z N (170 kg N/ha za GVŽ) določijo organi oblasti držav ?lanic po tabeli VIII v dodatku.

Ekološki obrati lahko vstopajo v kooperacijo z drugimi obrati, ki so usmerjeni v uporabo gnojila, ki nastajajo pri ekološkem kmetovanju.

Pri povečani nevarnosti umazanije (kvaliteta zemle) lahko države članice določijo v določenih regijah nižje vrednosti za dovoljeni vnos dušika.

 

8. Proste površine in stavbe za rejo:

Sesalcem je potrebno omogočiti pašo ali izpust takoj ko klimatske razmere in stanje tal to omogočata.

Pri proizvodnji mesa določenih govedi in prašičev držijo v idealnih razmerah enaka osnovna pravila, vendar lahko zaključno pitanje (40 dni pri prašičih in 60 dni pri govedu) ob vrsti primernem prostoru za gibanje poteka tudi v hlevu.

Dostop dnevne svetlobe v stavbo mora biti omogočen.

Pri ekstenzivni reji živali v področjih z primernimi klimatskimi pogoji, ki omogočajo, da živali prosto živijo, hlevi niso predpisani.

Tla morajo biti ravna in nedrsljiva. Rešetkasta tla in tla iz mreže so prepovedana. Nastil mora biti iz slame ali drugega naravnega materiala.

Najmanjše zahteve za prašiče morajo ustrezati smernici 91/630/EU.

Mladice v zgodnjem stadiju brejosti in nebreje svinje morajo biti rejene v skupinah.

Pujske se ne sme rediti v baterijah ali kletkah.

 
 

Zahteve po ponudbi prostora za:
- plemenske svinje 5 m²/žival 20 m² izpusta/žival
- doječe svinje 5,5 m²/žival 20 m² izpusta/žival
- pujski < 30 kg 0,6 m²/žival 0,8 m² izpusta/žival

- pitanci:
< 50 kg 0,8 m²/žival 25 (?) m² izpusta/žival
< 85 kg 1,1 m²/žival
< 110 kg 1,3 m²/žival
 

Zanimiva je tudi primerjava med nekaterimi kazalci proizvodnje na konvencionalnih in ekoloških kmetijah v Nemčiji in ki jo predstavljamo v tabeli. Z debelo pisavo so povdarjene najpomembnejše razlike med obema načinoma kmetovanja.

Zaključek:

Predstavljene smernice so v Nemčiji in drugih državah EU trenutno v diskusiji oz. delno že v uporabi v taki, podobni ali celo ostrejši obliki v posameznih združenjih, ki ponujajo kmetijske produkte z "ekološko oznako". Kakšna bo končna oblika odločbe ni mogoče reči, vendar se zelo verjetno ne bo močno razlikovala od predloga.