ZAKONODAJA O ŽIVINOREJI V EU IN STROKOVNE OSNOVE ZA USKLADITEV SLOVENSKE

1. DEL

Pripravil:

Prof. dr. Andrej Šalehar

RODICA, december 1998

KAZALO

1. UVOD......................................................................................................................................................................................3

2. PREGLED IN OSNOVNA STROKOVNA IZHODIŠÈA ZAKONODAJE EU PO PODROÈJIH

ŽIVINOREJE...................................................................................................... .............................................................4

2.1. OSNOVNI PRAVNI AKTI.................................................................................................................................................4

2.2 KRATEK POVZETEK VSEBINE PO PODROÈJIH ŽIVINOREJE......................................................................5

2.2.1.1. STROKOVNA IZHODIŠÈA IN CILJI..........................................................................................................................5

2.2.1.2. PO VRSTAH DOMAÈIH ŽIVALI....................................................................................................................7

2.2.1.2.1. GOVEDO...................................................................................................................................................................7

2.2.1.2.2. PRAŠIÈI.......................................................................................................................................................................7

2.2.1.2.3. OVCE IN KOZE........................................................................................................................................................8

2.2.1.2.4. KONJI.........................................................................................................................................................................8

2.2.1.2.5. DRUGE VRSTE........................................................................................................................................................9

2.2.3. IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA ŽIVALI..............................................................................................11

2.2.4. ZAŠÈITA ŽIVALI.................................................................................................................................................12

2.2.5. PREHRANA ŽIVALI..........................................................................................................................................13

2.2.6. VARSTVO OKOLJA IN ŽIVINOREJA.............................................................................................................14

2.2.8. KMETIJSKI TRGI Z MESOM, MLEKOM, JAJCI, …....................................................................................................17

2.2.9. NACIONALNI PRODUKTI .........................................................................................................................................18

2.2.10. UÈINKOVITOST KMETIJSKIH STRUKTUR...........................................................................................................19

2.2.11. STATISTIKA NA PODROÈJU ŽIVINOREJE................................................................................................20

2.2.12. BIOTSKA RAZNOVRSTNOST, GENETSKI RESURSI.........................................................................................21

2.2.13. TRAJNOSTNA (SONARAVNA, ORGANSKA) ŽIVINOREJA..................................................................22

2.2.15. PRIDRUŽITVENE IN DRUGE PODPORE, PREHODNA OBDOBJA.......................................................25

3. STROKOVNE OSNOVE IN PREDLOGI UREDITVE SLOVENSKE

ZAKONODAJE PO PODROÈJIH ŽIVINOREJE......................................................................................................27

3.2. PROMET S PLEMENSKIMI ŽIVALMI ZNOTRAJ EU IN S TRETJIMI DRŽAVAMI.......................29

3.3. IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA ŽIVALI...............................................................................................30

3.4. ZAŠÈITA ŽIVALI...................................................................................................................................................31

3.5. PREHRANA ŽIVALI............................................................................................................................................31

3.6. VARSTVO OKOLJA IN ŽIVINOREJA...............................................................................................................31

3.8. KMETIJSKI TRGI Z MESOM, MLEKOM, JAJCI, …......................................................................................................32

3.9. NACIONALNI PRODUKTI ...........................................................................................................................................32

3.10. UÈINKOVITOST KMETIJSKIH STRUKTUR.............................................................................................................33

3.11. STATISTIKA NA PODROÈJU ŽIVINOREJE.................................................................................................33

3.12. BIOTSKA RAZNOVRSTNOST, GENETSKI RESURSI..........................................................................................34

3.14. ORGANIZACIJA EU NA PODROÈJU ŽIVINOREJE....................................................................................34

3.15. PRIDRUŽITVENE IN DRUGE PODPORE, PREHODNA OBDOBJA.........................................................35

4. ZAKLJUÈEK......................................................................................................................................................................35

5. VIRI....................................................................................................................................................................................36

1. UVOD

Živinoreja bo tudi po vstopu Slovenije v EU ostala naša najpomembnejša kmetijska panoga. Zaradi vse hitrejšega zarašèanja kmetijskih površin in zmanjšanja poseljenosti podeželja bo morala pridobiti na pomenu. Na odprtem evropskem tržišèu pa bo delovala pod težjimi gospodarskimi pogoji. Èe temu dodamo še težave, ki so povezane s spremenjeno socialno strukturo na vaseh, kar pogosto onemogoèa konkurenèno usposobitev (poveèanje) naših kmetij, potem je zahteva po ureditvi in temeljiti pripravi živinoreje razumljiva. Prva priložnost za to je že pri usklajevanju zakonodaje, ko bo morala Slovenija uskladiti svoje zakone, predpise in pravilnike s podobnimi v EU. Prièakujemo lahko, da bodo predpisi ostrejši na podroèju etologije in ekologije in da bomo dobili bomo številne nove. Pomembno je, da to delo opravimo èim bolje in s poudarjenim premislekom. Premalo je, da samo prevedemo zakone in predpise. Ob tem je treba poiskati, kako je posamezno podroèje strokovno in organizacijsko urejeno, katere študije in raziskave še moramo opraviti, da se bomo po evropsko in nanovo organizirali, da bomo vedeli, kaj nam posamezni predpis prinaša. Poiskati moramo tudi vse možnosti za poveèanje gospodarnosti v naši živinoreji. Izredno pomembna je tudi najširša seznanitev strokovnjakov, kmetov, rejcev in upravnih služb z novo zakonodajo. To je pot po kateri bomo uspeli ohraniti slovensko živinorejo.

Zakonodaja EU na podroèju kmetijstva in živinoreje je številna. Tako je verjetnost, da je bilo kakšno doloèilo prezrto, kar precejšna. Poroèilo je razdeljeno na tri dele. V prvem je na kratko opisana vsebina osnovnih pravnih aktov EU po podroèjih živinoreje, v drugem so prevodi direktiv in pravilnikov povezanih s selekcijo prašièev in v tretjem so strokovne osnove za ureditev slovenske zakonodaje na podroèju živinoreje.

2.1. OSNOVNI PRAVNI AKTI

Pravni akti, ki jih bomo predstavili, so razvršèeni v skupini 03 (kmetijstvo) in 15 (okolje, potrošniki in zašèita zdravja). Posamezna podroèja živinoreje so vkljuèena v skupne pravne akte, druga jih imajo po vrstah domaèih živali. Nekatera podroèja pa imajo skupne pravne akte in še dodatne po vrstah.

Osnovna ureditev pravnih aktov EU po podroèjih živinoreje

* navedeni so izhodišèni pravni akti

2.2.1.2. PO VRSTAH DOMAÈIH ŽIVALI

2.2.1.2.1. GOVEDO

77/504/EEC : Council Directive of 25 July 1977 on pure - bred breeding animals of the bovine species (z dopolnitvami: 79/268/EEC, 91/174/EEC, 94/28/EC; skupaj z 11 pravilniki, predpisi, …)

VSEBINA

V teh pravnih aktih so doloèeni predpisi za trgovanje s èistopasemskim govedom, da bi se tako postopoma sprostila trgovina èistopasemskimi plemenskim govedom. Opisane so metode, kriteriji in postopki:

• merjenje proizvodnosti živali in metode za oceno plemenske vrednosti


• kriteriji za priznavanje rejskih organizacij in združenj


• kriteriji povezani z odobritvijo in ustanovitvijo rodovniških knjig


• kriteriji za vpis živali v rodovniško knjigo


• podatki, ki morajo biti vpisani v pedigreju

Èlanice EU morajo zagotoviti izdajanje pedigrejev za notranji trg in sicer za plemenske živali, za seme in embrije od teh živali. Plemensko govedo ne sme biti uvoženo iz tretjih držav, èe nima uradno potrjenega porekla.

2.2.1.2.2. PRAŠIÈI

VSEBINA

Opisane so definicije: èistopasemski plemenski prašiè, hibridni plemenski prašiè, rodovniška knjiga in register.

Opisane so metode, kriteriji in postopki:

• metode preizkušnje za ocenjevanje plemenske vrednosti


• kriteriji za priznavanje in nadzor rejskih združenj in/ali rejskih organizacij in/ali privatnih rejskih podjetij ter za vsebino rodovniških knjig in registrov


• kriteriji povezani z odobritvijo in ustanovitvijo rodovniških knjig in registrov


• kriteriji za vpis živali v rodovniško knjigo


• porekla (rejski dokumenti), ki jih lahko zahteva èlanica pri trženju èistopasemskih plemenskih prašièev, semena, jajèec in embrijev

2.2.1.2.3. OVCE IN KOZE

VSEBINA

Opisane so definicije: èistopasemska plemenska ovca, èistopasemska plemenska koza in rodovniška knjiga.

Opisane so metode, kriteriji in postopki:

• metode za merjenje lastnosti in preizkušnje za ocenjevanje plemenske vrednosti


• kriteriji za priznavanje in nadzor rejskih združenj in organizacij


• kriteriji za vpis živali v rodovniško knjigo


• kriteriji za priznavanje plemenskih živali

2.2.1.2.4. KONJI

VSEBINA

Prva direktiva pojasnuje pojme: konji, vpisani konji, rodovniška knjiga in drugo. V notranji trgovini s konji ne sme biti zaradi rejskih ali genealoških vzrokov omejitev ali prepovedi. Pravilniki predvidevajo genealoška doloèitve za vpisane konje s pomoèjo komisije, posebej še kriterije za identificiranje konj, za priznavanje združenj in organizacij, za vodenje rodovniških knjig, kriterije za vpis in vnos v rodovniške knjige. Pri notranji trgovini mora država prejemnica vnešene konje vnesti in vpisati pod istim imenom kot so bili v državi prodajalki. Pravilniki nadalje predvidevajo za doloèitev živinorejskih ocen komisijo, splošne kriterije za sprejem plemenskih konj in metode za kontrolo potomstva. Pri prodaji je potrebno priložiti potrdilo o izvoru in izpisek iz rodovniške knjige.

V drugi direktivi je definiran pojem prireditev. Predpisi o prireditvah ne smejo vkljuèevati nobenih razlik med konji iz države prirediteljice in iz drugih držav. Predpisi dajejo nedotakljivo možnost, da so prireditve z v rodovniške knjige vpisanimi konji ali regionalne prireditve v rejske namene.

2.2.1.2.5. DRUGE VRSTE

VSEBINA

Direktiva se nanaša na prodajo èistopasemskih živali, njihove sperme, jajènih celic in embrijev (razen za govedo, prašièe, ovce, koze in konje). Pojasnjen je pojem èistopasemska žival. Države èlanice skrbijo, da iz živinorejskih vzrokov ni omejevanja ali prepreèevanja notranje trgovine s èistopasemskimi živalmi, njihovo spermo, jajènimi celicami in embriji. Nadalje skrbijo zato, da kriteriji za priznavanje rejskih organizacij in združenj niso diskriminativni. Postavljeni so kriteriji za vnos ali registriranje v rodovniške knjige, kriteriji za sprejem èistopasemskih živali za pleme in uporabo njihove sperme, jajènih celic in embrijev ter za pri prodaji priložena sprièevala.

VSEBINA

Direktiva se nanaša na v aneksu A in B navedene žive živali in proizvode kakor tudi na živali iz tretjih držav. Pojasnitev pojmov: veterinarska kontrola, zootehniška (živinorejska) kontrola, trgovina, obrat, center ali ustanova, pristojne oblasti (uprave), uradni veterinar. Država proizvajalka in država nakupovalka morata skrbeti, da potekajo kontrole in izstavitve potrdil na sprejemljiv naèin.

Potek kontrole v izvorni državi: Izvajanje kontrol s strani pooblašèenih oblasti bo poostreno, da bo zagotovljeno, da žive živali in produkti izpolnjujejo skupne predpise in predpise namembne države. Kontrole v namembni državi bodo izvajane brez diskriminacije na nakljuènih vzorcih. Pravilnik doloèa doloèila za obrate in za prejemnika in potek karantene za žive živali. Nadalje doloèa kontrole, ki jih je treba izvesti v kraju dospetja za živali in produkte iz tretjih držav. Nadalje je doloèeno, kakšne ukrepe je treba izvesti, kadar pristojne oblasti pri kontroli ugotovijo primere prisotnosti povzroèiteljev bolezni ali kadar živali ali produkti ne izpolnjujejo doloèila pravilnikov skupnosti ali veterinarskih sanitarnih doloèil posameznih držav. Glavno odgovornost ima država pošiljteljica.

VSEBINA

Živali v prometu znotraj skupnosti morajo biti oznaèene. Direktiva postavlja minimalne zahteve za identifikacijo in registracijo živali. Pojasneni so pojmi: žival, obrat, rejec, pooblašèena oblast in trg. Doloèene so obveznosti držav èlanic v pogledu seznama obratov, ki redijo živali, izvajanja doloèil direktive, izvzetja od identifikacije, èasa oznaèitve živali, izdajanja in nadomešèanja znaèk za oznaèevanje, ….

VSEBINA

EU je v letu 1978 sprejela Evropsko konvencijo za zašèito živali, ki se redijo za kmetijske namene. Postavila je osnovna izhodišèa v pogledu reje, oskrbe in vhlevitve živali ter živali v modernih intenzivnih sistemih reje. Postavljene so osnovne zahteve, da imajo živali na razpolago zdravo in primerno krmo, èisto vodo in oskrbo v skladu z njihovimi potrebami (fiziološkimi in etološkimi), da imajo dovolj hlevskega prostora ter vrsti primerne zoohigienske pogoje.

EU je izdala na osnovi te konvencije številne pravilnike, direktive, predpise, ..., ki uravnavajo dobro poèutje živali. Nekateri so posebej omenjeni v poglavju dokumenti in sicer: minimalni standardi za kokoši v kletkah, zašèita živali med transportu, minimalni standardi za zašèito telet, prašièev in zašèito živali ob zakolu.

VSEBINA

Na podroèju krme za živali je v EU v veljavi 45 direktiv, pravilnikov, ukrepov, … in od teh so osnovni trije navedeni v prejšnem poglavju. Leta 1970 je EU ustanovila stalni komite za krmo, da bi tako olajšala izvajanje predpisov in spodbudila sodelovanje med državami èlanicami. Njegove naloge so reševanje in prouèitev vseh vprašanj s podroèja krme za živali in prehrane živali. Pomembna so prizadevanja EU o poenotenju metod za uraden odvzem vzorcev in uradnih analiz krme. Po sedaj v okviru EU priznanih metodah bo morala potekati analiza krme tudi pri nas. Zelo obsežni so predpisi o dodatkih v krmo – definirani so kot snovi, ki lahko ob njihovi uporabi v krmi vplivajo na živalsko prirejo. Obièajno so pri tem v rabi antibiotiki, hormoni in drugi dodatki. Dodatki v krmi lahko vplivajo na zdravstveno oporeènost produktov< (prireje) in s tem na zdravje potrošnikov. Po izdaji te osnovne direktive je bilo sprejetih še 139 razliènih pravilnikov, direktiv, ukrepov, …, kar vse samo potrjuje strogost EU pri uporabi dodatkov v krmi.

VSEBINA

EU posveèa okolju v pravnih aktih veliko pozornost. Leta 1991 je sprejela direktivo, ki ureja varovanje vode pred polucijo z nitrati, ki so po izvoru iz kmetijskih dejavnosti. Cilj direktive je zmanjšanje in prepreèitev polucije voda z nitrati iz agrikulturnih virov. Predpisana so pravila dobre strokovne prakse v kmetijstvu, ki zahtevajo, da se doloèijo obdobja, ko je gnojenje z živalskimi odpadki prepovedano, prepreèitev odtekanja silažnega soka v podtalnico, gnojilne naèrte, kapaciteto gnojišè in druge ukrepe za prepreèevanje polucije voda. Na ha površine je dovoljeno 170 kgN in iz tega se izraèuna dovoljeno število GVŽ/ha.

Posebne okoljevarstvene zahteve veljajo za obrate za intezivno rejo domaèih živali, èe presegajo doloèeno zmogljivost: 40000 stojišè za perutnino, 2000 stojišè za prašièe pitance (nad 30 kg telesne mase), 750 stojišè za svinje, …. Pri reji domaèih živali je potrebno upoštevati tudi direktivo o ocenjevanju in kontroli kvalitete zraka.

VSEBINA

S pravilniki so podane enotne sheme tržnih razredov v EU. Pri prvem pravilniku so najprej pojasneni pojmi: klavni trup, klavne polovice, … Tržni razredi klavnih trupov odraslih govedi: mlade moške nekastrirane živali mlajše od dveh let, ostale moške nekastrirane živali, moške kastrirane živali, ženske živali, ki so že telile, ostale ženske živali. Razporeditev v razrede EUROP je na osnovi ocene mesnatosti in mašèobnega tkiva. Opisani so postopki razporeditve v razrede in oznaèitev klavnih polovic ter kontrole razporejanja v tržne razrede. Z dopolnitvijo pravilnika v letu 1990 je poveèana obveza klasificiranja klavnih trupov odraslih govedi.

Za klavne trupe prašièev je v veljavi enotna klasifikacija v tržne razrede po pravilniku iz leta 1984. Pojasneni so pojmi: obdelani klavni trup prašièa (državi èlanici so pri tem dovoljena odstopanja), masa klavnega trupa, delež mesa. Na osnovi klavne mase in deleža mesa so prašièji klavni trupi razdeljeni v tržne razrede: E – 55% in veè, U – 50 – 55%, R – 45 – 50%, O – 40 – 45% in P – manj kot 40%. Dovoljena je vpeljava posebnega razreda S – 60% in veè mesa. Niso izkljuèeni tudi dodatni kriteriji za oceno klavnih trupov poleg klavne mase in deleža mesa. Klavne trupe je potrebno takoj po meritvah oznaèiti. Države èlanice doloèijo svoje naèine ocenjevanja mesnatosti za obvezno razporejanje klavnih trupov v tržne razrede, ki pa jih mora dati v sprejem komisiji.

Podobno, kot povedano za govedo in prašièe, je predpisano razporejanje v tržne razrede EUROP za klavne trupe ovac in norme za tržne razrede perutnine ter jajc.

VSEBINA

Zakonodaja na podroèju kmetijskih trgov z mesom, mlekom, jajci in … je zelo obsežna. Za vsako odstopanje od dogovorjenih pravil trženja so sprejete nove odredbe oz. predpisi. Tako imamo poleg osnovnega pravnega akta o splošni organizaciji trga za doloèen proizvod ali proizvode še številne druge zakonske akte. Osnovno gibalo vseh trgov je izmerjena kvaliteta in za posamezna obdobja doloèena osnovna cena. Namen osnovnih aktov o ureditvi trgov je pospeševanje selekcije domaèih živali, ukrepi za boljšo organizacijo proizvodnje, predelave in prodaje, ukrepi za izboljšanje kvalitete, kratkoroèni in dolgoroèni ukrepi povezani z usmerjanjem proizvodnje in spremljanje trga. Intervencijski ukrepi za prepreèitev ali omilitev škod zaradi znatnih padcev cene so: pomoèi pri privatnem skladišèenju, intervencijski nakupi, ….

VSEBINA:

Komisija vodi z namenom ohranjanja in zavarovanja evropskih tradicionalnih kmetijskih proizvodov in prehrambenih izdelkov posebno akcijo imenovano “Kmetijstvo – politika kvalitete”. Namen je v:

• pospeševanju razliènosti kmetijske proizvodnje,


• zavarovanje oznak produktov pred zlorabo in posnemanjem,


• seznanjanje potrošnikov s produkti, njihovim izvorom in posebnimi lastnostmi.

Proizvodi v skladu z obema pravilnikoma:

• meso (in stranski proizvodi) sveže,


• mesni izdelki,


• siri,


• ostali živalski pridelki: jajca, med, ….. ,


• maslo, … ,


• ……. ,


• ostali kmetijski pridelki in izdelki.

Proizvodi nosijo oznake:

• zašèitena izvorna oznaka - zašèiteno geografsko poreklo,


• garantirana tradicionalna specialiteta.

Zašèitena izvorna oznaka - zašèiteno geografsko poreklo:

• dvanajst skupin izdelkov in pridelkov - v skupini mesni izdelki je iz šestih držav èlanic zašèitenih 30 izdelkov (najveè Italija – 16 izdelkov).

Garantirana tradicionalna specialiteta:

• dvanajst skupin izdelkov in pridelkov.

Organizirali so poseben vlak, ki vozi po evropskih mestih in je potujoèa razstava tradicionalnih izdelkov in pridelkov.

VSEBINA

Naveden je zadnji pravilnik EU na podroèju spodbujanja uèinkovitosti kmetijskih struktur. Leta 1988 je EU ustanovila takoimenovani “Structural Fund”, da bi promovirala razvoj podeželja in kmetijstva v smislu prihodnje kmetijske politike. Nameni pravilnika so: pomoè pri vzpostavitvi bilance med produkcijo in zmogljivostjo trga, pomoè pri izboljšanju uèinkovitosti farm z razvojem in reorganizacijo njihovih struktur ter promociji nadomestnih dejavnosti, ohranitev živih kmetijskih podroèij in njim v pomoè razvoj ter dosego primerne življenjske ravni kmetov, premostitve slabih naravnih danosti, doprinos k ohranitvi okolja, kulturne krajine in dolgoroèna zašèita naravnih resursov. Za dosego teh ciljev je namenjeno delno financiranje iz EAGGF fonda za izvedbo nacionalnih programov pomoèi: za ukrepe v investicije v kmetijske obrate, za zmanjšanje proizvodnih stroškov, za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, za promocijo razliènosti njihove aktivnosti, vkljuèujoè neposredno prodajo proizvodov na kmetiji, za ohranitev in izboljšanje naravnega okolja; za spodbujanje mladih kmetov; ukrepi za pomoè kmetijskih obratov; ukrepi za poveèanje dohodkov na kmetijah in za ohranitev živih kmetijskih podroèij s slabimi naravnimi danostmi z neposredno pomoèjo in za projekte usposabljanja. Predstavljeni so pogoji za posamezna sofinanciranja. Predpisane so dovoljene pomoèi države za investicije v kmetijske obrate in med njimi za nakup zemlje, nakup moških plemenjakov, za izboljšanje higienskih pogojev ter dobrega poèutja živali na živinorejskih obratih, ….

VSEBINA

EU posveèa dobrim in zanesljivim statistiènim podatkom na podroèju kmetijstva veliko pozornost. Leta 1972 je ustanovila stalni komite za kmetijsko statistiko in od takrat je bilo sprejetih skupaj 142 pravilnikov, ukrepov, odloèitev, … in nekateri od teh so navedeni v zgornjem odstavku. Na podroèju živinoreje so pravilniki o zajemanju statistiènih podatkov po vrstah, ki so bili sprejeti v letu 1993. Ti doloèajo: število in èas zajemanja podatkov v teku leta, kategorije živali, naèin popisa, zanesljivost popisa, rok obdelave podatkov, statistiko o zakolu in prireji mesa, prireji mleka, predvidevanja prireje, ….

Komisija je 29 julija 1998 sprejela nov predpis (98/514/EC) za izboljšanje kmetijske statistike kot dopolnitev svojega predpisa štev. 96/411/EC. Med podroèji za katera so predvidena izboljšanja statistike so tudi: jajca in perutnina, bilance krme, vplivi kmetijstva na okolje, bilance oskrbe, …

VSEBINA

Èlanice EU so bile podpisnice konvencije UN o biotski raznovrstnosti v letu 1992 in v letu 1993 jo je ratificirala tudi EU. S tem je bila sprejeta tudi osnovna usmeritev nadaljnega razvoja po naèelu trajnosti. V letu 1994 je bil sprejet pravilnik o ohranjanju, karakterizaciji, zbiranju in uporabi genetskih resursov v kmetijstvu. S tem pravilnikom je EU doloèila, da bo delo na genetskih resursih v kmetijstvu koordinirano in pospeševano na ravni unije pod pogoji tega pravilnika. Genetski resursi v kmetijstvu pomenijo tako rastlinske kot živalske resurse. Pod živalske genetske resurse so uvršèene farmske živali ( vretenèarji in nekateri nevretenèarji), mikroorganizmi in divja favna, ki se ali pa bi se lahko uporabljala v kmetijstvu. S pravilnikom so postavljene obveznosti držav èlanic, programi povezani z genetskimi resursi v kmetijstvu, organizacija vodenja (Komite EU za genetske resurse v kmetijstvu) in redna obvešèanja o delu na genetskih resursih v kmetijstvu.

VSEBINA

VSEBINA:

V predhodnih poglavjih smo že omenili nekatere stalne komiteje in odbore EU zato jih tu ne ponavljamo.

Komisija je julija 1977 ustanovila “Standing Committee on Zootechnics”, ki ga sestavljajo eksperti držav èlanic za podroèje zootehnike. Komite naj bi omogoèil tesno neposredno sodelovanje držav èlanic in komisije pri uveljanju enotnih pravil na podroèju zootehnike znotraj EU. Stalni zootehniški komite sestavljajo predstavniki držav èlanic in ga vodi predsednik.

Komisija je junija 1997 ustanovila “Scientific Steering Committee”, ki je dobil vlogo koordinacije znanstvenih komitejev za znanstveno presojo posameznih problemov na podroèju zdravja potrošnikov in varne hrane.

Junija 1997 je komisija ustanovila osem znanstvenih komitejev na podroèju zdravja potrošnikov in varne hrane:

- Scientific Committee on Food,
- Scientific Committee on Animal Nutrition,
- Scientific Committee on Animal Health and Animal Welfare,
- Scientific Committee on Veterinary Measures relating to Public Health,
- Scientific Committee on Plants,
- Scientific Committee on Cosmetic Products and Non-Food Products intended for Consumers,
- Scientific Committee on Medicinal Products and Medical Devices,
- Scientific Committee on Toxicity, Ecotoxicity and the Environment.

Znanstveni komite za zdravje živali in dobro poèutje živali je razdeljen v dva podkomiteja:

• sub-committee on Animal Health


• sub-committee on Animal Welfare

Naloge znanstvenih komitejev so, da na zahtevo komisije izdelajo ali pripravijo:

• znanstvena mnenja,


• kritièno presojo znanstvenih mnenj, ki so jih pripravile druge strokovne institucije,


• razvoj novih postopkov za preverjanje prenosa živalskih bolezni na èloveka in bolezni, ki jih povzroèa hrana,


• ocenjujejo znanstvene osnove za priporoèila, standarde in navodila, ki so jih pripravili mednarodni forumi,


• ocenjujejo zdravstvene standarde,


• da opozarjajo komisijo na znanstvene izsledke in aktualne probleme, ki so povezani z zdravjem potrošnikov in varno hrano.

Kompetence nekaterih znanstvenih komitejev:

Scientific Committee on Animal Nutrition

Znanstvena in tehnièna vprašanja povezana s prehrano živali, njihov vpliv na zdravje živali, na kvaliteto in zdravstveno neoporeènost produktov živalskega izvora in povezana s tehnologijami apliciranimi za prehrano živali.

Sub-committee on Animal Health

Znanstvena in tehnièna vprašanja povezana z vsemi vidiki zdravja živali, higiene, živalskimi boleznimi in terapijami, vkljuèno z zoonozami, ki so neprehranskega izvora in zootehniko.

Sub-committee on Animal Welfare

Znanstvena in tehnièna vprašanja povezana z zašèito živali, rejo živali, managementom èred, transportom, klanjem in poskusi z živalmi.

ZOOTEHNIŠKE KONTROLE

Zootehniške kontrole so organizacijsko uvršèene med veterinarske kontrole. Med devetimi skupinami veterinarskih kontrol je posebna loèena skupina živinoreja, vkljuèene pa so še pri notranjem prometu s plemenskimi živalmi in njihovih proizvodov (seme, jajèeca, embriji), zašèiti živali in uvozu plemenskih živali iz tretjih držav.

VSEBINA

Pogodba o prikljuèitvi Avstrije, Finske in Švedske je v 140 èlenu predvidevala, da se Avstriji in Finski plaèa posebna pomoè. Komisija je v skladu s pravilnikom štev. 2328/91 z dne 15 julija 1991 dala Finski pomoè za podroèji selekcije prašièev in perutnine v obdobju let 1996 – 1999.

Za premostitev razlik v cenah ob prikljuèitvi je bila Avstriji in Finski dovoljena posebna dotacija privatnim podjetnikom za žive živali in kmetijske pridelke na zalogi.

Francija je pomagala svojim farmam prašièev v obliki garancij – Stabiporc poravnalni fond. Komisija EU je odloèila, da je ta ilegalen (ni v skladu s tržno-cenovnimi pravili EU) in je fond ter pomoè prepovedala.

3.STROKOVNE OSNOVE IN PREDLOGI UREDITVE SLOVENSKE ZAKONODAJE PO PODROÈJIH ŽIVINOREJE

3.1. SELEKCIJA DOMAÈIH ŽIVALI: PLEMENSKE ŽIVALI – ÈISTOPASEMSKE, HIBRIDNE, …….

Na podroèju selekcije domaèih živali imamo v Sloveniji dvajset let star zakon in v osnutku od leta 1995 tudi novega. Zadnji vkljuèuje veliko vidikov, ki so zapisani v poglavju 1.1.1. Evropska zakonodaja na podroèju selekcije je urejena po najpomembnejših vrstah domaèih živali in z enim skupnim pravnim aktom za vse ostale vrste. Vsi pravni akti so urejeni po istem vzoru, ko splošno direktivo spremljajo zelo podobni predpisi. Racionalno bi bilo, da bi urejevala to zakonodajo ena skupna strokovna komisija in ne loèeno po vrstah tako kot je naèrtovano in izvajano pri metodologiji screeninga sedaj. Tako bi lahko poiskali in doloèili za vse vrste domaèih živali enotne rešitve in kriterije za priznavanje rejskih združenj, sprejemanje èistopasemskih in hibridnih plemenskih živali v rodovniško knjigo, doloèanje postopkov za spremljanje proizvodnih lastnosti, ocenjevanje plemenske vrednosti in drugo. Pomembno je tudi, da bi pri tem poenotili in uporabili enako strokovno izrazoslovje. Ponuja se možnost, da postavimo racionalno organizacijo strokovne nadgradnje in skupaj je treba sprejeti tudi odloèitev o enotnem skupnem strokovnem servisu za živinorejo (v nadaljevanju ZAVOD ZA ŽIVINOREJO) in s tem tudi za selekcijo živali, kar je po zakonodaji EU možna upravna ureditev. Moderne strokovne rešitve v selekciji so osnovane na uporabi modernih postopkov, ki jih omogoèa sodobna informacijska tehnologija. Te selekcijske postopke obvlada le majhna pešèica strokovnjakov in zaradi tega nastajajo strokovna jedra tam, kjer so taki strokovnjaki. Ena od posledic tega je, da številna strokovna središèa, ki nimajo ustrezno usposobljenih strokovnjakov, enostavno usihajo. To doslej ni bilo postavljeno kot absoluten pogoj za bodoèo ureditev selekcije domaèih živali v Sloveniji. Ko razmišljamo naprej, kateri je naslednji pogoj za ureditev selekcije, potem je to vsekakor racionalnost in prilagoditev možnostim Slovenije. To pa pomeni, da je edina možnost, ki jo imamo, da je selekcija domaèih živali organizirana tam, kjer so ljudje, ki imajo prej omenjena znanja in ki imajo ustrezno programsko opremo. V EU so v ospredju tendence po centralizaciji in organizaciji skupnih baz podatkov. Vse to so pomembni argumenti in izhodišèa za uspešno organiziranost selekcije domaèih živali v Sloveniji. Imamo znanja, ki so najmanj enakovredna z znanji na teh podroèjih v EU in potrebno jih je uveljaviti.

Zavod za živinorejo naj ima naslednjo organizacijsko shemo in oddelke:

Zavod za živinorejo razvija posamezne dejavnosti postopoma v skladu z razpoložljivim ustrezno izobraženim kadrom in finanènimi možnostmi. V kolikor se na razpise za prosta delovna mesta ne javijo ustrezni kandidati, jih servis vzgoji sam preko pripravnikov. Vodje oddelkov morajo imeti stopnjo doktorja znanosti. Veèina delavcev z univerzitetno izobrazbo mora imeti strokovni naziv dipl. kmet. ing – zootehnika. Vsi zaposleni z univerzitetno izobrazbo morajo aktivno obvladati najmanj en svetovni jezik (zaželjena je anglešèina) in biti usposobljeni za delo z raèunalniki ter z informacijskim sistemom v živinoreji. V oddelku za selekcijo, reprodukcijo in informatiko v živinoreji pa morajo obvladati tudi programiranje v vsaj enem programskem jeziku. Organiziranost vsakega oddelka je potrebno še izdelati na osnove vsebine dela in nalog vsakega oddelka. Ta zavod za živinorejo je v bistvu po funkciji in vsebini delovanja podoben in v nekaterih pogledih enak “Standing Committee for Zootechnics” pri Evropski komisiji. Sodelavci tega zavoda so istoèasno predstavniki Slovenije in èlani strokovnih in organizacijskih struktur EU na podroèju živinoreje (zootehnike). Upravna struktura in delovanje Zavoda za živinorejo tu ni pokazana, ker ga je treba najprej postaviti vsebinsko. Vsekakor pa bi bila velika racionalnost, da bi bil na tem Zavodu administrativni in strokovni sedež vseh vrst Združenj rejcev v Sloveniji.

Dejavnosti Zavoda za živinorejo:

• vodi centralni register živali


• vodi rodovniške knjige po vrstah in pasmah domaèih živali


• vodi fiziène in/ali administrativne formalnosti povezane z zootehniško kontrolo pri prometu s plemenskimi živalmi


• doloèa kriterije in postopke za merjenje proizvodnosti živali


• doloèa metode za oceno plemenske vrednosti


• doloèa kriterije za priznavanje rejskih organizacij in združenj


• vodi nadzor nad rejskimi organizacijami in združenji


• doloèa kriterije povezane z odobritvijo, ustanovitvijo in vsebino rodovniških knjig in registrov ter vodi nad njimi nadzor


• doloèa kriterije vpisa živali v rodovniško knjigo ali register


• doloèa kriterije za priznavanje plemenskih živali


• doloèa podatke, ki morajo biti vpisani v certifikate (pedigreje, rejske dokumente), ki se izdajajo za plemenske živali ter njihove proizvode: seme, jajèeca in embrije


• vodi oznaèevanje in kontrolo porekla živali


• vodi selekcijski program za posamezne vrste domaèih živali


• vodi informacijski sistem v živinoreji


• zagotavlja izvajanje primerjalnih testov kakovosti krme in drugih dodatkov v prehrani živali


• vodi kontrolo kakovosti živalskih pridelkov (mleko, meso, jajca, volna, itd) in krme ter krmil za živali


• izdaja in potrjuje rejske dokumente na nivoju republike Slovenije in v mednarodnem prometu


• sodeluje pri spremljanju in pripravi zakonskih in podzakonskih aktov in uskladitvi zakonodaje na vseh podroèjih zootehnike s pravnim redom, ki je v veljavi v EU


• sodeluje z rejskimi organizacijami in strokovnimi združenji in institucijami v Sloveniji in v tujini na podroèju živinoreje


• sodeluje z drugimi znanstvenimi in strokovnimi institucijami v Sloveniji in v tujini


• doloèa etološke, ekološke, zoohigienske in druge normative reje in doloèa kriterije za zašèito domaèih živali


• skrbi za razvoj živinoreje po naèelih trajnosti


• organizira trženje in marketing v živinoreji


• spremlja gospodarnost živalske prireje


• spremlja in sodeluje pri izobraževanju, svetovanju in raziskovalni dejavnosti


• daje mnenje k zakonodaji, ki se dotika živinoreje


• daje mnenje in pobude za podpore in intervencije v živinoreji


• organizira nadzor kakovosti živinske krme in dodatkov


• izvaja in organizira primerjalne teste za krmo živali


• izvaja in organizira primerjalne teste za kmetijske stroje in prikljuèke, hlevsko opremo


• izvaja strokovne naloge iz vseh podroèij svojega delovanja


• skrbi za varnost in zašèito pri kmetijski mehanizaciji in kmetijskih zgradbah


• organizira preizkušanje opreme, strojev in naprav za kmetijstvo

3.2. PROMET S PLEMENSKIMI ŽIVALMI ZNOTRAJ EU IN S TRETJIMI DRŽAVAMI

Poveèanje lastne živalske prireje (recimo: prašièjega mesa) ne pomeni samo veèje možnosti za zaposlitev in dohodek živinorejcev, ampak tudi poveèanje verjetnosti za ohranitev zdravja populacij domaèih živali v Sloveniji. Prièakujemo lahko, da bo zaradi tega manj prometa na primer z živimi prašièi in prašièjim mesom. Nekaj katastrof, ki jih je v zadnjih letih zaradi bolezni doživela prašièereja v svetu - na primer: slinavka in parkljevka v Tajvanu, klasièna prašièja kuga na Nizozemskem – so spodbudile sprejemanje novih zakonov. Na Nizozemskem, kjer je od 1.6.1998 v veljavi zakon, s katerim bodo zmanjšali obseg prašièereje za 25%, so tudi doloèili, da bo ob izbruhu klasiène prašièje kuge moral obrat plaèati državi po 11,5 guldna na prašièa, èe ne bo mogel dokazati, da ima zakljuèeno rejo (lastna prireja pujskov in pitanje) ali pa ima prašièe le od enega dobavitelja. Prav tako pripravljajo na osnovi tega zakona novo organiziranost. Nizozemsko bodo glede reje prašièev razdelili v deset avtarkiènih podroèij, ki bodo med seboj loèena z 1.5 km širokimi koridorji, kjer ne bo reje parklarjev. V teh enotah bo reja prašièev skupaj s pripravo krme in klanjem zakljuèena brez povezave z drugimi podroèji. Pomen takih ukrepov potrjujejo tudi podatki v tabeli.

Ugotovljene bolezni prašièev iz liste A* v EU v letu 1997 (podatki do 6.VIII.1997) in število obolelih prašièev (Westergaard, 1997)

* lista A: najhujše kužne bolezni, ki jih mora državna administracija izkoreniniti na najbolj radikalen naèin

Po podatkih v gornji tabeli lahko ugotovimo, da so bile v prvih sedmih mesecih preteklega leta ugotovljene bolezni prašièev iz liste A v petih državah EU. Povsem jasno je, da bo na primer cepljenje proti klasièni prašièji kugi prepovedano in prav tako, da lahko z drugaèno organiziranostjo in omejitvijo prometa znatno poveèamo verjetnost za prepreèitev vnosa bolezni.

Slovenija bo morala upoštevati sprostitev prometa s èistopasemskimi in hibridnimi plemenskimi živalmi, ki je v veljavi v EU. Z dobro notranjo organiziranostjo pa lahko to sprostitev omejimo le na potrebna osveževanja populacij domaèih živali. Rezultati veterinarskih in zootehniških raziskav pri uvoženih živalih v zadnjih letih nam to samo dokazujejo in potrjujejo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pa bi z javno objavo teh rezultatov znatno pripomoglo k potrditvi in potrebnosti povedanega.

3.3. IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA ŽIVALI

Spremljanje prometa (gibanja) domaèih živali je v EU uzakonjeno in potrebno v vsakem primeru tudi v vseh drugih državah. Realizacija doloèil tega pravnega akta pa je vse prej kot enostavna. Postopki oznaèevanja živali so vsi po vrsti: tetoviranje, ušesne znaèke, rovašenja, elektronska oznaèevanja in drugi, v doloèeni meri nezanesljivi bodisi zaradi izgubljanja oznak, slabe èitljivosti ali prevelikih stroškov. Še posebej pridejo ti problemi do izraza pri zelo razdrobljeni strukturi kot je primer Slovenije. Tudi informacijske tehnologije tu niso in ne bodo uspešne, ker ni zagotovljen zanesljiv tok in kvaliteta podatkov. Tako je povsem razumljivo, da kljub zakonskemu predpisu to ni uspešno rešeno pri sedanjih èlanicah EU. Poiskati bo treba boljše naèine oznaèevanja živali. V sakem primeru pa mora biti ta predpis usklajen s prepisi o oznaèevanju živali za druge namene, kot je primer selekcije, rodovništva in drugo.

3.4. ZAŠÈITA ŽIVALI

Podroèje zašèite živali, ki ga je potrebno razumeti zelo široko, v Sloveniji praktièno, razen v nekaterih pravilnikih k zakonu o veterinarstvu, ni urejeno ne zakonsko in ne organizacijsko. Pod zašèito živali pa so vkljuèene tehnologije reje domaèih živali, sistemi vhlevitve, oskrba in ravnanje z živalmi. Po naših kmetijah in farmah pa so posledice neurejene zakonodaje in strokovne neorganiziranosti razvidne v številnih napakah v gradnji (predvsem pa v dragi gradnji), pogosto neustreznih sistemih vhlevitve (privezane svinje, neprimerne rešetke, …) in v slabem poèutju živali. Vse to bistveno vpliva na ekonomiènost prireje in je povezano z neetiènim odnosom do živali. Žal so bili v preteklosti poskusi ureditve teh problemov brez vsakega posluha na MKGP. Tak primer je na primer Evropska direktiva 91/6307EEC – reja prašièev, ki je bila pripravljena za sprejem v posebnem Pravilniku o reji prašièev že v letu 1992. Ta pravilnik je pripravila delovna skupina, ki jo je imenovalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 24.6.1992 pod štev. 321-30-77/91/KR in so jo sestavljali živinorejski in veterinarski strokovnjaki. Zakaj do danes ta pravilnik ni bil sprejet pa ni bilo nikoli jasno pojasneno? O poèutju in tehnologijah reje so nekateri drugi vidiki podani tudi v poglavju 2.5 v na zaèetku tega poglavja omenjeni študiji.

Sprejeti je treba Evropsko konvencijo za zašèito živali, ki se redijo za kmetijske namene in urediti zakonodajo na podroèju zašèite živali.

3.5. PREHRANA ŽIVALI

Prehrani živali je v EU posveèeno veliko pozornosti, v veliki meri zaradi zašèite zdravja potrošnikov in prireje varne hrane. To potrjuje tudi odloèitev EU, da je že v letu 1970 ustanovila “Standing Committee for feeding-stufs”. V na zaèetku tega poglavja omenjeni študiji je pod toèko 2.2. opisana tudi prehrana živali. Iz vsega pa izhajajo zahteve, da moramo imeti usposobljene in uradno priznane laboratorije za kontrolo krme, da imamo znotraj predlaganega Zavoda za živinorejo poseben oddelek za prehrano živali in kakovost krme in da je potrebno v našo zakonodajo dopolniti s pravnimi akti s tega podroèja, ki veljajo v EU. Podroèje prehrane živali pridobiva veèjo težo in pomen.

Prilagajanje kmetijsko – živilske zakonodaje v Sloveniji zakonodaji v EU. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 1997, 62 str.

Program reforme kmetijske politike 1999 – 2002. MKGP, Ljubljana, april – julij 1998, 25 strani.