STOPNJA ZRELOSTI

DEFINICIJA STOPNJE ZRELOSTI:

Stopnja zrelosti, u, kvantitativne lastnosti,W , kot:

u = W / A

DELITEV VELIKOSTI ALI MASE TEKOM RASTI V DVE KOMPONENTI:

Velikost (W) lahko delimo v dve komponenti - prva je faktor genetske velikosti, A, in druga je stopnja zrelosti, u, ki jo je dosegla določena lastnost pri obravnavani starosti ali stopnji razvoja:

W = A x u

Faktor genetske velikosti, A, bo različen za vsak genotip, medtem ko se bo vsak genotip gibal od u = 0 do u = 1 v procesu rasti do zrelosti. Na žalost je v praksi potrebno A oceniti preden se lahko naredi ta delitev.

S T O P N J A Z R E L O S T I (DEGREE OF MATURITY)

Brody (1945) v svojih študijah rasti pogosto izraža velikost živali, ki še raste (nezrela žival), kot delež njene velikosti pri zrelosti. Za sedanje potrebe, je stopnja zrelosti (u) določene lastnosti ali meritve (y) pri določeni stopnji vzeta kot delež velikosti pri zrelosti (A), dosežena pri tej stopnji pri lastnosti, ki jo proučujemo. Stopnja kot jo tu uporabljamo, je na splošno toda ne nujno, sinonim za starost.

y

u = --- ali v logaritemski obliki: ln u = ln y - ln A

A

Individuum s stopnjo zrelosti (u) za katerokoli lastnost na katerikoli stopnji bo imenovan kot "u zrel" v tej lastnosti. Stopnje zrelosti se lahko neomejeno primerjajo na isti ali različnih stopnjah za isto ali različne lastnosti pri isti ali različnih živalih. Tipičen primer take trditve: Bik A je sedaj 0.32 bolj zrel v masi telesa kot je bil pri starosti enega leta in je sedaj 0.05 bolj zrel kot bik B v masi telesa, toda oba sta bolj zrela v višini vihra kot v višini križa. Stopnja zrelosti neke živali je torej večkrat ocenjena in pri katerikoli stopnji bo imela žival toliko stopenj zrelosti kot je lastnosti katere lahko merimo.

PORAZDELITEV VELIKOSTI V KOMPONENTO ZA VELIKOST PRI ZRELOSTI IN ZA STOPNJO ZRELOSTI.

Velikost živali, ki je pokazana s katerokoli mero na katerikoli stopnji njenega razvoja, lahko teoretično razdelimo v dve komponenti:
- prva opisuje odraslo velikost (A)
- druga opisuje delež ali stopnjo zrelosti (u), ki je dosežena pri stopnji, ki jo proučujemo.

Uporabljajoč definicijo stopnje zrelosti lahko izrazimo velikost kot:

y = A * u

Obrazec pokaže y porazdeljen v dve komponenti: A in u. Navadno je bolj prikladno, če delamo z aditivnimi komponentami in zaradi tega običajno uporabljamo obrazec za porazdelitev velikosti:

ln y = ln A + ln u

Ta obrazec da velikost (ln y) kot vsoto komponente velikosti pri zrelosti (ln A) in komponente stopnje zrelosti (ln u).

STOPNJA ZRELOSTI IN STOPNJA RASTI (RASTNOST) - STOPNJA DOZOREVANJA

Stopnja rasti velikosti (y) v časovnem obdobju t je dy/dt.

Odgovarjajoča sprememba stopnje zrelosti u je du/dt, kar se imenuje stopnja dozorevanja.

Ker je du/dt = 1/A * dy/dt - stopnja dozorevanja je relativna stopnja rasti odrasle velikosti. Stopnja dozorevanja živali se podobno kot stopnja rasti v teku rasti stalno spreminja . Razlika med počasi in hitro rastočimi živalmi ni ekvivalent razlike med počasi in hitro dozorevajočimi živalmi in povezava med stopnjo rasti in stopnjo zrelosti v populaciji mora biti določena empirično. Na drugi strani, relativna (ali specivična) stopnja rasti - 1/y * dy/dt (katera je enaka d(ln y)/dt) je identična do relativne (specivične) stopnje dozorevanja - 1/u * du/dt.

Diferenciranje neprekinjene velikostne funkcije v odnosu na čas je redko praktična procedura za izračunavanje stopnje rasti. Namesto tega je povprečna stopnja rasti izvrednotena v določenem časovnem intervalu, od t1 do t2.

- povprečna absolutna stopnja rasti (AGR) je:

AGR = (yt2 - yt1) / (t2 - t1)

- povprečna absolutna stopnja dozorevanja (AMR) je:

AMR = (ut2 - ut1) / (t2 - t1)

- povprečna relativna stopnja rasti (RGR) je:

RGR = (ln yt2 - ln yt1) / (t2 - t1)

- povprečna relativna stopnja dozorevanja (RMR) je:

RMR = (ln ut2 - ln ut1) / (t2 - t1)

RGR in RMR sta izenačena (izravnana)

PRIMER:
t1 = 159 dni
t2 = 240 dni
yt1= 60 kg
yt2= 110 kg
ut1= 0,38
ut2= 0,70
AGR = 0,556 kg
AMR = 0,004
RGR = RMR = 0,007

DEFINICIJE:

a.) bolj zrel, manj zrel - bolj ali manj zrel pri določeni starosti
b.) zgodnja zrelost, pozna (kasna) zrelost - delež zrelosti pri zgodnji oz. pozni starosti

Za določitev lastnosti: bolj ali manj zrele od povprečja je potrebno specificirati starost ali stopnjo razvoja.
Za določitev lastnosti z zgodnjo ali pozno zrelostjo je potrebno določiti stopnjo zrelosti.

Značilnosti rastne krivulje za 12 telesnih meritev pri Ayrshire telicah, prirejeno za enojčke (single-born), nebreji osnovi

Pojem "čas do zrelosti rastočih sesalcev" lahko definiramo kot starost, tu, pri kateri žival doseže določeno stopnjo zrelosti, u, z upoštevanjem določene lastnosti, kjer je u definirana kot velikost, y, pri starosti t izražena kot delež velikosti pri odraslosti, A. Žival bo "zgodaj zrela" za določeno lastnost, če bo dosegla določeno stopnjo zrelosti pri zgodnejši starosti kot je povprečna starost. Za primer, ith žival bo imela zgodnjo zrelost, če bo (tu)i < (tu). in kasno zrelost, če bo (tu)i > (tu).. Označba s pikico (.) označuje povprečno vrednost. Za določeno žival je mogoče, da ima zgodnjo zrelost pri eni stopnji zrelosti u1 in pozno zrelost pri drugi stopnji zrelosti u2.

Zgodaj in kasno zreli telesni deli :

- zgodaj: kosti, možgani (živčno tkivo), srce, pljuča
- srednje: mišičje, kri
- kasno: maščobno tkivo, mlečne žleze

FIZIČNI : FIZIOLOŠKI ČAS

Fizični čas - konstantne dolžine

Fiziološki čas - meri stopnjo sprememb v organizmu in je spremenljiv. Če na primer pri drosofili traja življenje 90 dni in pri človeku 90 let, lahko rečemo, da teče fiziološka ura pri drosofili 365 krat hitreje kot pri človeku. Podobno, različni individui iste vrste in različna tkiva istega individua imajo različno stopnjo sprememb, torej imajo različno skalo fizioloških časov ali starosti - anatomska starost, razvojna starost, mentalna starost, socialna starost,...

ČAS POTREBEN ZA DOSEGO ZRELOSTI V POVEZAVI S TELESNO MASO ODRASLE ŽIVALI.

Že dolgo je poznano, da potrebujejo tiste vrste sesalcev, ki imajo večjo odraslo telesno velikost, več časa da dosežejo zrelost. Tako na primer miš doseže končno odraslo velikost nekako pri 20 do 25 tednu starosti, govedo pa med 5 in 6 letom starosti. Predno bo to splošno opažanje dobilo uporabno delovno obliko, morajo biti na voljo nekatere kvantitativne mere odrasle velikosti in časa do zrelosti.

Merilo "čas potreben za dosego zrelosti" je povezano z vrsto težav. Če odrasla velikost ni jasno definirana, ni mogoče reči koliko časa bo trajalo, da bo dosežena. Nadalje, dokler bo obdobje rasti nedifinirano podaljšano z nizko prehrano ali skrajšano pri obilni, bo napaka ocenjevanja časa do zrelosti vedno znatno večja kot ona pri ocenjevanju odrasle telesne mase: vključevala bo vse netočnosti povezane z odraslo telesno maso in dodatno mnogo večje netočnosti kot posledica velike odvisnosti stopnje rasti od nivoja prehrane in okolja. Po vrhu tega, naravno povzročena variabilnost v času potrebnem za dosego zrelosti je na splošno manjša od variabilnosti odrasle telesne mase.

Iz analize parametrov prenatalne in postnatalne rastne krivulje in z neposredno analizo podatkov o starosti pri določeni stopnji zrelosti v telesni masi, je jasen zaključek, da je čas potreben za dosego zrelosti telesne mase proporcionalen do A0.27 na vseh razvojnih stopnjah rasti od embrija do odraslosti.