OSNOVA:
ˇ masa klavnih polovic
ˇ mesnatost klavnih polovic

Območje mase klavnih polovic brez odbitkov je 78 - 100 kg, maksimalni % mesa, ki se upošteva pri določanju cene polovic, je 59 %. Pri % mesa pod 55 % odbitki naraščajo postopoma. Dodatno ocenjujejo tudi konformacijo klavnih polovic. Najboljše polovice po konformaciji nagrajujejo (tip AA z +5cts /% /kg) in najslabše pa kaznujejo (tipa B in C z -10 cts /% /kg).

 

 Smet de S. In dr.:
Differential effect of carcass leanness and conformation on meat quality in Belgian slaughter pigs.
Pig News and Information, 18(1997)1, s. 19N - 22N

Kvaliteta klavnih polovic in kvaliteta mesa sta zelo pomembna v prireji prašičev. Kvaliteta klavnih polovic je običajno določena z maso in vsebnostjo mišičja. Čeprav je lahko določena zgornja meja deleza mesa pri plačilu klavnih polovic, normalno večja mesnatost pomeni večjo boljšo ceno za klavno polovico. Dodatno k deležu mesa, ki prav za prav pomeni odsotnost zamaščenosti, je za oceno kvalitete pomembna tudi konformacija klavnih polovic. Konformacija je lahko definirana kot oblika in omišičenost klavne polovice (kar pomeni, kako je razporejeno mišičje v polovici). Krajše in zbite klavne polovice so običajno bolje plačane kot daljše in slabše omišičene klavne polovice, ki imajo potencialno enako količino mesa. Mesnatost ali sestava klavnih polovic in konformacija ali omišičenost klavnih polovic sta seveda povezana: zelo omišičena polovica je na splošno tudi zelo mesnata. Na drugi strani pa zelo mesnata klavna polovica nima nujno dobro konformacijo. Z drugimi besedami: redukcija zamaščenosti klavne polovice je po definiciji povezana z večjim deležem mesa. To pa lahko ali pa tudi ne spremlja optimalna konformacija, odvisno od tipa živali.

V Belgiji je večina prašičjih klavnih polovic subjektivno razporejenih v razrede, ki so določeni na osnovi konformacije in vidne zamaščenosti klavnih polovic. Razredi so naslednji:

Velike črke (EE, E, A, B IN C) pomenijo konformacijo, rimske številke (I, II in III) pa se nanašajo na vidno zamaščenost.

V Belgiji poleg subjektivne ocene klavnih polovic ocenjujejo mesnatost s pomočjo aparativne metode: SKGll.

Predlog avtorjev:
Na osnovi rezultatov raziskave in s stališča kvalitete mesa bi bilo primerneje, da bi se cena klavnih polovic oblikovala na osnovi konformacije klavnih polovic kot pa na osnovi mesnatosti klavne polovice. Selekcija na večji delež mesa v polovicah bo imela negativen vpliv na kvaliteto mesa, če ne bo istočasno tudi selekcije na konformacijo klavnih polovic.