TEMELJI SEDANJE SELEKCIJE PRAŠIČEV V SLOVENIJI   ŠESTDESETA LETA

osnove raziskovalnega dela

zgrajena progenotestna postaja za prašiče v Prevojah

uvožene moderne mesnate pasme prašičev

uvedeno je osemenjevanje

v študijskem letu 1961/62 sta bila na Biotehniški fakulteti uvedena predmeta Populacijska genetika in Selekcija domačih živali

PRVE RAZISKAVE (PRIMERI)

spolni dimorfizem,

heritabilitete za debelino hrbtne slanine,

zanesljivost meritev nekaterih klavnih lastnosti,

moderne mesnate pasme prašičev so zahtevale številne dopolnitve tehnologije reje in prehrane

testiranje prašičev - postavljene osnove testa lastne proizvodnosti merjascev

letalne in semiletalne napake - slepi seski, hernia scrotalis in atresia ani; letalni test

Selekcija prašičev se je vse bolj umeščala na nove farme prašičev, ki so v tistem času prestopile prve razvojne stopnje

  TROPASEMSKO KRIŽANJE 12 x 55

depresija zaradi inbridinga in raziskave kombinacijskih sposobnosti

preskušnja številnih novih pasem: Pietrain, belgijska Landrace, large white in nemška Landrace ter druge

raziskanih je bilo 16 različnih kombinacij križanja. V letu 1969 je bilo na farmi Ihan odkrito tropasemsko križanje 12 x 55. To križanje je bilo v sedemdesetih ter osemdesetih letih in je še danes najpogosteje uporabljena kombinacija parjenja v slovenski prašičereji

Začetek novega obdobja v selekciji prašičev v Sloveniji je po letu 1974:

selekcijski program,

tehnologija testiranja prašičev je bila spremenjena in testiranje vpeljano na farme,

uvedena je stopenjska selekcija,

izdelani so prvi računalniški programi za obdelavo lastnosti plodnosti, ugotavljanja sorodstva, odbiro direktno testiranih merjascev in druge obdelave.

To je čas začetka zglednega in uspešnega sodelovanja med rejci, stroko in znanostjo, ki je samo potrdilo osnovno misel, da je le s skupnim delom mogoče doseči dobre napredke posameznih gospodarsko pomembnih lastnosti prašičev.   NEKATERI MEJNIKI RAZVOJA:  

- rezultati raziskovalnega dela tropasemsko križanje 12 x 55
- 1973: Strokovni posvet o selekciji prašičev, Rodica - postavljene osnove selekcije prašičev in organizacije prašičereje; pričetek ocenjevanja mesnatosti na liniji klanja
- 1974: Odbor za prašičerejo pri ŽPS; uvedba premiranja plemenskih prašičev
- 1975: uvedba testiranja na farmi Ihan; nova tehnologija testiranja prašičev, uvedba računalniške obdelave podatkov v prašičerejo
- 1977: selekcijski program
- 1978: zakon o ukrepih v živinoreji
- 1980: prenos obdelave podatkov na Univerzitetni računalnik, uvedba novega postopka odbire merjascev, uvedba testiranja na farmi Nemščak
- 1982: uvedba novih pasem: Duroc in Pietrain
- 1984: rezultati novih križanj 12x33 in 12x44
- 1986: dopolnitev tehnologije testiranja (postopki odbire!!), uvedba testiranja na farmi Ptuj, predstavitev slovenske selekcije prašičev na III. svetovnem kongresu o aplikativni genetiki v živinoreji
- 1987: zaprtje nekaterih farm
- 1988: prvo vzrejno središče na kmetijah
- 1989: podaljšanje obdobja testiranja na 120 kg, uvedba testiranja na farmi Podgrad,
- 1990: podiplomska šola Selekcija prašičev
- 1991: informacijski sistem v prašičereji
- 1992: PEST
- 1994: uvedba genskega testa na SMH, predlogi za dopolnitve postopkov selekcije prašičev
- 1995: prenos vodenja selekcije
 

  SELEKCIJA IN RAZISKOVALNO DELO SEDEMDESETA LETA

Opravljene so bile raziskave rasti in razvoja prašičev: potek rasti, nadomestna rast, mišična vlakna in maščobne celice. Rezultati teh raziskav so pripomogli k dopolnitvam postopkov odbire tako pri 60 kot pri 100 kg.

Ugotovljene so nekatere temeljne zakonitosti pojavljanja heterozisa pri lastnostih plodnosti

odkrita je bila translokacija pri merjascu pasme large white z ušesno številko 69/17. To zadnje odkritje je eno izmed devetnajstih do sedaj poznanih translokacij, odkritih pri prašičih v svetu.

Nadalje so izrednega pomena tudi raziskave, povezane z ocenjevanjem plemenske vrednosti. Raziskani so genetski parametri za lastnosti, ki so vključene v indeks in izračunan je obrazec za indeks. Uvedeno je primerjalno povprečje pri odbiri merjascev in izdelan je postopek za izračun medpasemskih razlik.

Posebne pozornosti so bile deležne lastnosti, povezane s plodnostjo. Raziskane so bile mere plodnosti svinj in merjascev ter izračunani genetski parametri teh lastnosti.

Poudariti je treba neposredno in hitro aplikacijo raziskovalnih dosežkov z njihovim sprotnim vključevanjem v računalniške programe in v pedagoški proces.  

Strokovno delo je vključevalo izdelavo enotne dokumentacije, enotnih postopkov obdelave podatkov in enotnih postopkov testiranja ter odbire merjascev.

  SELEKCIJA IN RAZISKOVALNO DELO OSEMDESETA LETA

V osemdesetih letih sta bili uvoženi dve novi pasmi prašičev: ponovno pasma Pietrain in nova pasma Duroc. Raziskave križanj s tema pasmama so potrdile, da pasmi prinašata večjo zmogljivost rasti oziroma mesnatost.

Velik poudarek je bil dan raziskavam plodnosti. Raziskane so bile medpasemske razlike v življenjski prireji svinj, metoda hiperprolifičnih svinj in plodne kitajske pasme prašičev.

Zmogljivost rasti je osnova za selekcijo prašičev za pitanje na večjo težo. Raziskave na domačih kuncih in dveh sojih laboratorijskih miši so med drugim potrdile veliko variabilnost v odrasli velikosti. Dopolnitev postopka testiranja merjascev do teže 120 kg je eden od neposrednih selekcijskih ukrepov za povečanje zmogljivosti rasti prašičev.

Pomembna je tudi ponovitev raziskave maščobnih celic v prvem oziroma drugem sloju podkožnega maščobnega tkiva. Primerjava z rezultati podobne raziskave pred desetimi leti je dala hipotezo, da je zmanjševanje debeline drugega sloja verjetno posledica manjšega števila maščobnih celic. S selekcijo na manjšo zamaščenost naj bi bila dana prednost živalim z manjšo hiperplazijo maščobnih celic.

Informacijski sistem v prašičereji je v sredini osemdesetih let dobil nova izhodišča in v zadnjih letih dosegel razvojno stopnjo neposredne aplikacije.

Pomembne so tudi raziskave novih postopkov ocenjevanja plemenske vrednosti, ki predstavljajo skupaj z informacijskim sistemom in neposrednimi genskimi testi osnovo bodočega razvoja v selekciji prašičev v Sloveniji.

PRIMERI RAZISKOVALNIH IN STROKOVNIH REZULTATOV

Raziskava je potrdila, da so slepi seski najpogosteje v sredini vimena. Preskus dedovanja slepih seskov ni potrdil v literaturi zapisanega monofaktorielnega dedovanja.

Plodnost merjasca je bila 7,31 živorojenih pujskov na gnezdo, kar je za 2,48 pujska/gnezdo manj kot pri kombinacijskem križanju 11 x 22. Pri merjascu 69/17 je odkrita translokacija med 1. kromosomom in enim izmed metacentričnih kromosomov. Ta heterocigotna translokacija se je prenašala tudi na potomstvo.
 

Heterozis se po zaporednih prasitvah spreminja. Po drugi zaporedni prasitvi se zmanjšuje do pete prasitve in pri nadaljnjih prasitvah ponovno povečuje.
 

Svinje linije 12 imajo boljšo plodnost in do desete zaporedne prasitve jih ostane več v čredi. Imajo večjo življenjsko prirejo.

V povprečju so dale hiperprolifične svinje v prvih štirih prasitvah 12,70 več rojenih pujskov, kot je povprečje pri vseh svinjah.

Primerjava premera maščobnih celic v prvem sloju podkožnega maščobnega tkiva med letom 1978 in 1988 kaže, da je premer maščobnih celic v prvem sloju v letu 1988 večji (pri pasmi švedska landrace značilno in pri pasmi nemška landrace neznačilno).

Ocenjene genetske spremembe za izkoriščanje krme in indeks so signifikantno različne od nič pri vseh pasmah.

1-povprečje meritve debeline slanine na ledjih in na križu
2-delež mesa v klavnih polovicah (po postopku JUSa)
3 - meritve po novem Pravilniku (debelina slanine na križu, delež mesa izračun po formuli)
 

Podatki v gornji tabeli potrjujejo, da se je klavna kakovost prašičev po letu 1976 močno izboljšala.
V letu 1990 so imeli prašiči vzrejeni v Sloveniji za cel centimeter tanjšo slanino
- 31 % manj !!! kot v letu 1976.

PODATKI V TABELI NEDVOUMNO POTRJUJEJO, DA SE JE NA SLOVENSKIH FARMAH PRAŠIČEV DOHODEK POVEČAL - V LETU 1995 ZA 15.245.891 DEM.
NE BI BILO PRAV, ČE BI TO PRIPISALI LE NEPOSREDNO GOSPODARNEJŠIM PRAŠIČEM (SELEKCIJI).
MIRNO PA LAHKO ZAPIŠEMO, DA S PRAŠIČI IZ LETA 1980, TEGA DOHODKA SAMO Z IZBOLJŠANJI REJE PRAŠIČEV (TEHNOLOGIJA, PREHRANA, MANAGEMENT, ITN.) NE BI MOGLI DOSEČI.  

- vzgoja novih strokovnjakov in znanstvenikov na področju prašičereje (brez veterinarjev):

9(5)* doktoratov, (5(3) v tujini; 2(1) v pripravi),
7 (6) magisterijev, 2 (1) v tujini
4 (3) univerzitetni učitelji (doc. , izred. prof., viš.pred.)

* - v oklepaju na katedri za prašičerejo
 

UPORABLJENA LITERATURA

1. Ločniškar F., A.Šalehar: Translokacija kot vzrok zmanjšanja plodnosti merjasca. Acta biologica, Prirodoslovna istraživanja, Zagreb 1975, s. 333-337

2. Šalehar A., F. Ločniškar: Observations regarding inverted teats with swine. World Review of Animal Production, XXIII(1987)1, s. 37-40.

3. Šalehar A., A. Čandek, F. Zagožen: Die Untersuchungen ueber Fruchtbarkeit der Sauen bei Rassenkreuzungen. 23. EAAP, Wien, 23-26.9.1973, 10.strani

4. Šalehar A., Milena Kovač, M. Kobe, Joža Urbas, Marija Glavač, A. Čandek, B. Popovič, A. Plantarič: Testiranje svinja u Sloveniji i krmače linije 12. Svinjarstvo u Sloveniji, Stručni odbor za svinjarstvo, Beograd 1983, s. 41-55

5. Šalehar A., Jana Tavčar: Poizvedba o hiperprolifičnih svinjah. Zb. Biotehniške fak., Kmetijstvo (živinoreja),54(1989), s. 93-106

6. Šalehar A., Marija Glavač, Jana Tavčar: Prispevek k poznavanju morfoloških sprememb v podkožnem maščobnem tkivu pri selekciji prašiča. Zb. Biotehniške fak., Kmetijstvo(živinoreja),56(1990) s. 41-53.

7. Šalehar A., Milena Kovač, F. Zagožen: Pig improvement schema for large state farms in Slovenia. 3rd World Congress on Genetics applied to livestock Production, Lincoln 16-22.7.1986, X, s. 119-129.

8. Šalehar A., I. Štuhec, O. Boehm, E. Erjavec, M. Rednak, A. Plantarič, L. Bratuša, L. Krivec, F. Ločniškar, A. Slavič, M. Leskovšek, A. Cankar, F. Nekrep, M. Amon, D. Šabec, F. Potočnik, J. Kokol, V. Krek, N. Šivic: Slovenska prašičereja do leta 2000. MKGP, Domžale, avgust 1991 - februar 1992, 60 s.