(Povzetek dela v letih 1960 do 1992) Andrej Šalehar* POVZETEK  

Opisan je razvoj selekcije prašičev v Sloveniji v letih 1960 - 1992. S prikazi nekaterih rezultatov pomembnejših raziskav (dedne napake, vpliv translokacije na plodnost, heterozis po zaporednih prasitvah, plodnost svinj linije 12, pogostnost hiperprolifičnih svinj, morfološke spremembe maščobnih celic, genetski napredek, spremembe klavne kakovosti prašičev) je pokazan razvoj raziskovalnega dela povezan s selekcijo prašičev.
 

* red.prof., dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 61230 Domžale

Temelji sedanje selekcije prašičev v Sloveniji so bili zgrajeni v šestdesetih letih. Takrat so bile položene osnove raziskovalnega dela, zgrajena je bila progenotestna postaja za prašiče v Prevojah, uvožene so bile moderne mesnate pasme prašičev in uvedeno je osemenjevanje. V študijskem letu 1961/62 sta bila na Biotehniški fakulteti uvedena predmeta Populacijska genetika in Selekcija domačih živali. Vse to je bilo v času, ko so bila tudi v Evropi opravljena šele prva ocenjevanja dednostnih deležev za nekatere gospodarsko pomembne lastnosti prašičev.

Ze v prvih letih je selekcijo prašičev spremljalo intenzivno raziskovalno delo. V tem času je bil raziskan spolni dimorfizem, izračunane so bile heritabilitete za debelino hrbtne slanine, izvrednotena je bila zanesljivost meritev nekaterih klavnih lastnosti in drugo. Moderne mesnate pasme prašičev so zahtevale številne dopolnitve tehnologije reje in prehrane. Selekcija prašičev pa se je vse bolj umeščala na nove farme prašičev, ki so v tistem času prestopile prve razvojne stopnje. Pomembne razvojne napredke je dosegalo testiranje prašičev. Že takrat so bile postavljene osnove testa lastne proizvodnosti merjascev, ki je po letu 1975 edina metoda preizkušnje prašičev v Sloveniji. Pomembne so tudi raziskave letalnih in semiletalnih napak. Posebej natančno so bile raziskane dedne napake: slepi seski, hernia scrotalis in atresia ani. Vrsto let je potekal takoimenovani "letalni test". V šestdesetih letih so bile v preskušnji številne nove pasme: Pietrain, belgijska Landrace, large white in nemška Landrace ter druge. Potekala so intenzivna proučevanja depresije zaradi inbridinga in raziskave kombinacijskih sposobnosti. Raziskanih je bilo 16 različnih kombinacij križanja. V letu 1969 je bilo na farmi Ihan odkrito tropasemsko križanje 12 x 55. To križanje je bilo v sedemdesetih ter osemdesetih letih in je še danes najpogosteje uporabljena kombinacija parjenja v slovenski prašičereji.

Začetek novega obdobja v selekciji prašičev v Sloveniji je v letu 1974. Takrat so bila zaključena proučevanja križanja 12 x 55 na drugih slovenskih farmah in na kmetijah. Uvedena so bila finančna spodbujanja za organiziran promet s plemenskimi prašiči, izdelan je bil selekcijski program, tehnologija testiranja prašičev je bila spremenjena in testiranje vpeljano na farme, uvedena je stopenjska selekcija, izdelani so prvi računalniški programi za obdelavo lastnosti plodnosti, ugotavljanja sorodstva, odbiro direktno testiranih merjascev in druge obdelave. To je čas začetka zglednega in uspešnega sodelovanja med rejci, stroko in znanostjo, ki je samo potrdilo osnovno misel, da je le s skupnim delom mogoče doseči dobre napredke posameznih gospodarsko pomembnih lastnosti prašičev. Izredno plodni so bili v tem obdobju tudi rezultati raziskovalnega dela. Opravljene so bile raziskave rasti in razvoja prašičev: potek rasti, nadomestna rast, mišična vlakna in maščobne celice. Rezultati teh raziskav so pripomogli k dopolnitvam postopkov odbire tako pri 60 kot pri 100 kg. Ugotovljene so nekatere temeljne zakonitosti pojavljanja heterozisa pri lastnostih plodnosti in odkrita je bila translokacija pri merjascu pasme large white z ušesno številko 69/17. To zadnje odkritje je eno izmed devetnajstih do sedaj poznanih translokacij, odkritih pri prašičih v svetu. Nadalje so izrednega pomena tudi raziskave, povezane z ocenjevanjem plemenske vrednosti. Raziskani so genetski parametri za lastnosti, ki so vključene v indeks in izračunan je obrazec za indeks. Uvedeno je primerjalno povprečje pri odbiri merjascev in izdelan je postopek za izračun medpasemskih razlik. Posebne pozornosti so bile delezne lastnosti, povezane s plodnostjo. Raziskane so bile mere plodnosti svinj in merjascev ter izračunani genetski parametri teh lastnosti. Poudariti je treba neposredno in hitro aplikacijo raziskovalnih dosežkov z njihovim sprotnim vključevanjem v računalniške programe. Strokovno delo je vključevalo izdelavo enotne dokumentacije, enotnih postopkov obdelave podatkov in enotnih postopkov testiranja ter odbire merjascev.

V osemdesetih letih sta bili uvoženi dve novi pasmi prašičev: ponovno pasma Pietrain in nova pasma Duroc. Raziskave križanj s tema pasmama so potrdile, da pasmi prinašata večjo zmogljivost rasti oziroma mesnatost. Velik poudarek je bil dan raziskavam plodnosti. Raziskane so bile medpasemske razlike v življenjski prireji svinj, metoda hiperprolifičnih svinj in plodne kitajske pasme prašičev. Zmogljivost rasti je osnova za selekcijo prašičev za pitanje na večjo težo. Raziskave na domačih kuncih in dveh sojih laboratorijskih miši so med drugim potrdile veliko variabilnost v odrasli velikosti. Dopolnitev postopka testiranja merjascev do teže 120 kg je eden od neposrednih selekcijskih ukrepov za povečanje zmogljivosti rasti prašičev. Pomembna je tudi ponovitev raziskave maščobnih celic v prvem oziroma drugem sloju podkožnega maščobnega tkiva. Primerjava z rezultati podobne raziskave pred desetimi leti je dala hipotezo, da je zmanjševanje debeline drugega sloja verjetno posledica manjšega števila maščobnih celic. S selekcijo na manjšo zamaščenost naj bi bila dana prednost živalim z manjšo hiperplazijo maščobnih celic. Informacijski sistem v prašičereji je v sredini osemdesetih let dobil nova izhodišča in v zadnjih letih dosegel razvojno stopnjo neposredne aplikacije. Pomembne so tudi raziskave novih postopkov ocenjevanja plemenske vrednosti, ki predstavljajo skupaj z informacijskim sistemom in neposrednimi genskimi testi osnovo bodočega razvoja v selekciji prašičev v Sloveniji.

2.1. Semiletalna dedna napaka: slepi seski

Raziskava je potrdila, da so slepi seski najpogosteje v sredini vimena. Preskus dedovanja slepih seskov ni potrdil v literaturi zapisanega monofaktorielnega dedovanja.
 

Plodnost merjasca je bila 7,31 živorojenih pujskov na gnezdo, kar je za 2,48 pujska/gnezdo manj kot pri kombinacijskem križanju 11 x 22. Pri merjascu 69/17 je odkrita translokacija med 1. kromosomom in enim izmed metacentričnih kromosomov. Ta heterocigotna translokacija se je prenašala tudi na potomstvo.
 

Heterozis se po zaporednih prasitvah spreminja. Po drugi zaporedni prasitvi se zmanjšuje do pete prasitve in pri nadaljnjih prasitvah ponovno povečuje.
 

Svinje linije 12 imajo boljšo plodnost in do desete zaporedne prasitve jih ostane več v čredi. Imajo večjo življenjsko prirejo.
 

V povprečju so dale hiperprolifične svinje v prvih štirih prasitvah 12,70 več rojenih pujskov, kot je povprečje pri vseh svinjah. Deleži svinj, ki so izpolnile postavljeni kriterij so različni po pasmah: 3,21 % pri švedski landrace, 14,3 % pri large white, 5,19 % pri nemški landrace, 3,92 % pri liniji 12 in nobena pri pasmi duroc.
 

1 - prvi, drugi sloj - prvi sloj je neposredno pod kožo; drugi sloj leži pod prvim
slojem, loči ga plast vezivnega tkiva

NS - neznačilno
* - P < 0.05

Primerjava premera maščobnih celic v prvem sloju podkožnega maščobnega tkiva med letom 1978 in 1988 kače, da je premer maščobnih celic v prvem sloju v letu 1988 večji (pri pasmi švedska landrace značilno in pri pasmi nemška landrace neznačilno).
 

Ocenjene genetske spremembe za izkoriščanje krme in indeks so signifikantno različne od nič pri vseh pasmah.
 

1-povprečje meritve debeline slanine na ledjih in na križu
2-delež mesa v klavnih polovicah

Podatki v gornji tabeli potrjujejo, da se je klavna kakovost prašičev po letu 1976 močno izboljšala - v letu 1990 so imeli prašiči vzrejeni v Sloveniji za cel centimeter tanjšo slanino - 31 % manj !!! kot v letu 1976.

Literatura je na voljo pri avtorju

2.9. Gospodarnost prireje prašičev na slovenskih farmah - primerjava 1988:1990

Podatki v tabeli 10 nedvoumno potrjujejo, da se je na slovenskih farmah prašičev dohodek povečal - v letu 1988 za 13.476.144 DEM. Ne bi bilo prav, če bi to pripisali le neposredno gospodarnejšim prašičem (selekciji). Mirno pa lahko zapišemo, da s prašiči iz leta 1980, tega dohodka samo z izboljšanji reje prašičev (tehnologija, prehrana, management, itn.) ne bi mogli doseči.
 
 
 

1. Ločniškar F., A.Šalehar: Translokacija kot vzrok zmanjšanja plodnosti merjasca. Acta biologica, Prirodoslovna istraživanja, Zagreb 1975, s. 333-337

2. Šalehar A., F. Ločniškar: Observations regarding inverted teats with swine. World Review of Animal Production, XXIII(1987)1, s. 37-40.

3. Šalehar A., A. Čandek, F. Zagožen: Die Untersuchungen ueber Fruchtbarkeit der Sauen bei Rassenkreuzungen. 23. EAAP, Wien, 23-26.9.1973, 10.strani

4. Šalehar A., Milena Kovač, M. Kobe, Joza Urbas, Marija Glavač, A. Čandek, B. Popovič, A. Plantarič: Testiranje svinja u Sloveniji i krmače linije 12. Svinjarstvo u Sloveniji, Stručni odbor za svinjarstvo, Beograd 1983, s. 41-55

5. Šalehar A., Jana Tavčar: Poizvedba o hiperprolifičnih svinjah. Zb. Biotehniške fak., Kmetijstvo (živinoreja),54(1989), s. 93-106

6. Šalehar A., Marija Glavač, Jana Tavčar: Prispevek k poznavanju morfoloških sprememb v podkožnem maščobnem tkivu pri selekciji prašiča. Zb. Biotehniške fak., Kmetijstvo(živinoreja),56(1990) s. 41-53.

7. Šalehar A., Milena Kovač, F. Zagožen: Pig improvement schema for large state farms in Slovenia. 3rd World Congress on Genetics applied to livestock Production, Lincoln 16-22.7.1986, X, s. 119-129.

8. Šalehar A., I. Štuhec, O. Boehm, E. Erjavec, M. Rednak, A. Plantarič, L. Bratuša, L. Krivec, F. Ločniškar, A. Slavič, M. Leskovšek, A. Cankar, F. Nekrep, M. Amon, D. Šabec, F. Potočnik, J. Kokol, V. Krek, N. Šivic: Slovenska prašičereja do leta 2000. MKGP, Domžale, avgust 1991 - februar 1992, 60 s.
 

Pripravil:

Prof. dr. Andrej Šalehar