Pod pojmom konstitucija prašiča ali populacije prašičev razumemo njihovo genetsko pogojeno sposobnost, da se v svojih proizvodnih pogojih optimalno prilagodijo razmeram. Ta sposobnost se imenuje tudi prilagodljivost ali adaptacija. Zdajšnji mesnati prašič ima najboljšo konstitucijo takrat, ko je njegova proizvodnost v določenem okolju iz gospodarskih razlogov največja. V skladu z definicijo se lahko živali z dobro konstitucijo prilagode obremenjujočim dejavnikom okolja brez zdravstvenih motenj in brez zmanjšanja proizvodnosti. Prašič je konstitucijsko močan takrat,  ko pri neki določeni proizvodnosti harmonično potekajo funkcije vseh organov v telesu.
 

VIDNI ZNAKI SLABE KONSTITUCIJE
 

Bolezni nog  (glej predavanje Ocenjevanje prašičev po zunanjosti)
Med bolezni nog štejemo napake na sklepih, v stoji in hoji. Ugotovili so več bolezni nog z izboljšanjem pitovnih klavnih lastnosti.
Konstitucijska slabost mišic
Bolezni mišic, ki pridejo do izraza pri obremenitvah, s skupnim izrazom imenujemo konstitucijska slabost mišic.

Oblike bolezni so:

PSS - prašičji stresni sindrom

Po kratkotrajni obremenitvi in že med njo kažejo navidez zdrave živali znake slabosti srca in krvnega obtoka. Smrtni primeri te vrste nastanejo predvsem pri živalih s težo nad 50 kg. Znaki bolezni: pospešeno dihanje, povišan srčni utrip (naraste tudi na 300 udarcev na minuto) in povišana temperatura. Pokažejo se znaki pomanjkanja zraka in nekateri deli telesa pomodrijo (ploskev rilca, ušesa, sklepi in  trebuh); po nekaj minutah nastopi smrtni kolaps in smrt.

PSE - vodenost mesa - bledo, mehko, vodeno meso

To so spremembe mesa, ki jih opazimo predvsem na hrbtni mišici in na mišicah stegna. Meso je bledo, mehko in mokro.

ARN - akutna nekroza hrbtne mišice

ARN je bolezen, ki se pojavlja med ali po obremenitvi pri navidez zdravem prašiču. Znak bolezni je trda oteklina ene ali obeh hrbtnih mišic. Pri akutni fazi opazimo pri živali  hude motnje v gibanju ali pa se same brez pomoči sploh ne morejo premikati. Približno 10 % obolelih prašičev pogine v dveh dneh zaradi motenj v krvnem obtoku.

Za vse tri oblike konstitucijske (obremenjitvene) slabosti mišic so vzrok motnje v mišičnem energetskem metabolizmu.
 

Izgube pri transportu

Med prevozom v klavnico so prašiči podvrženi specifičnim psihičnim in fizičnim stresom. Iz različnih dežel je čedalje več poročil o povečanih izgubah pri transportu, ki sovpadajo z izboljšanjem pitovnih ter klavnih sposobnosti ter s tem povezanim slabljenjem konstitucije. Izgube znašajo 0,2 do 0,5 % in tudi več.

UKREPI PROTI KONSTITUCIJSKIM SLABOSTIM

Izboljšanje konstitucije z rejskimi ukrepi

Z genetskim izboljšanjem sposobnosti rasti mišičja se stalno poslabšuje konstitucija prašičev. Za uspešno  selekcijo je prvi pogoj jasno določen rejski cilj in objektivno ter preprosto merjenje lastnosti. V selekciji za izboljšanje konstitucije manjka ravno to.

Za izboljšanje konstitucije z rejskim delom imamo na voljo dve možnosti:

- selekcijo na konstitucijske lastnosti
- uporabo križanja.

Halotanski test

Zaradi določenih stresnih pogojev se simptomi stresa pokažejo na živem prašiču, če za stres občutljivi prašiči vdihavajo anestetični plin halotan.

Mladim prašičem je treba za kratek čas (3 do 5 min.) dovajati zmes halotana in kisika, da dobimo dve reakciji:

- negativna reakcija - proti stresu odportni prašiči ostanejo normalni,
- pozitivna reakcija - za stres občutljivi prašiči razvijejo mišično otrdelost, ki jo pogosto spremlja tudi hitro povišanje telesne temperature.

Po končanem testu si ponavadi živali hitro opomorejo.

Preučevanja dedovanja reakcije na halotanski test kažejo, da je verjetno preprosto dedna (občutljivost za stres je vezana na en par genov). Če je tako, potem s halotanskim testom odkrijemo le recesivne homozigote, del nosilcev recesivnega gena (heterozigoti) pa ostane neodkritih. Z medsebojnim parjenjem takih heterozigotov je 25 % živali s pozitivno reakcijo.

Prašiči s pozitivno reakcijo so na splošno bolj mesnati od prašičev z negativno reakcijo in njihovo izločanje pomeni izločanje živali z visoko mesnatostjo in dobro razvitimi šunkami. Med pasmami so velike razlike v pogostosti pojavljanja pozitivnih reakcij na halotanski test.

Halotanski test je tehnično sorazmerno zahteven, rezultati pa kljub standardiziranem postopku pod močnim vplivom osebe, ki test izvaja in zato obremenjeni s precejšnjim deležem napak. Dodatno k temu prispeva še nepopolna penetranca recesivne alele (cca 85 %).
 
 
 

SHM - genski test

Skupina s kanadske univerze v Torontu je zasnovala DNA  test, ki s 100 % natančnostjo identificira neposredni vzrok za pojavljanje defekta. Omogočena je neposredna identifikacija vseh treh genotipov (nn, Nn in NN). S tem  testom je mogoča neposredna selekcija na odpornost - na boljšo konstitucijo.

n - število živali
q - frekvenca genov RYR1
ND - nedeterminirano

DP* - dnevni prirast od 30 - 60 kg v g
S30** - starost pri 30 kg v dnevih
S60*** - starost pri 60 kg v dnevih
S100**** - starost pri 100 kg v dnevih
DH100***** - debelina hrbtne slanine merjeno z ultrazvokom v mm
 
 
 

Priporočljivo čtivo

Dovč, P.: Sindrom maligne hipertermije pri prašiču. Sodobno kmetijstvo, 25(1992)12, s. 521-523

Šalehar A., M. Kastelic, P. Dovč: Frekvenca gena in vpliv genotipa RYR1 na rast in sestavo telesa prašičev treh pasem. Sodobno kmetijstvo, 27(1994)7-8, s. 304 - 306

Dovč P., A. Šalehar, Milena Kovač, M. Kastelic: Frequency of RYR1 n allele and its influence on fattening traits. Arch. Tierz. Dummerstorf 39(1996)4, s. 441 - 446