ostala predavanjaostala predavanjaostala predavanja
ostala predavanja
 POSTNATALNA RAST IN RAZVOJ - 2. DEL
NADOMESTNA RAST
VANSCHOUBROEK IN DR, (1965)
 
 
PREHRANA PUJSKOV (1-8TED.)
PO VOLJI
RESTRIKTIVNA
STAROST (DNI)
 . .
NA ZAČETKU (20,5 KG)
62,8
77,6
NA KONCU (94 KG)
172,8
180,2
DNEVNI PRIRAST (G)
 . .
1 - 8 TEDEN
296
161
8 TEDEN - 20,5 KG
485
468
20,5 - 94 KG
667
724
DNEVNA KONZUMACIJA KRME (KG)
2,22
2,27
KONVERZIJA KRME (KG)
3,44
3,21
DEBELINA SLANINE (MM)
37
37
 
 
Kompenzacijsko rast v času pitanja skupine pujskov s slabšo rastjo do odstavitve si ne moremo razlagati s povečano konzumacijo krme. Boljša konverzija krme pri tej skupini se lahko deloma razloži s krajšo dobo pitanja, ki je bila posledica večjih dnevnih prirastov.

HAROLD in JOHNSON ( 1977):

KOMPENZACIJSKA RAST JE POVEČANA STOPNJA RASTI V DOLOČENEM OBDOBJU KOT POSLEDICA MAJHNEGA ZAOSTANKA RASTI V PREDHODNEM OBDOBJU. PRI DOMAČIH ŽIVALIH JE TA FENOMEN ŽE DOLGO POZNAN.

 
RAZISKAVA NADOMESTNE RASTI PRI MERJASCIH PASEM ŠVEDSKA LANDRACE IN NEMŠKA LANDRACE
starost na začetku in ob koncu poskusa
 
dnevni prirast od rojstva do konca poskusa
 
konzumacija in konverzija krme
 
 
 
 
IZVEDBA POSKUSA:
 
 
Lastnost 
Skupina*
.
1
2
3
4
Štev. živali 
4
16
10
7
Starost pri 30 kg 
90,8
85,1
81,1
77,7
Starost pri 100 kg 
179,0
169,4
165,6
166,0
Dnevni prirast (g)  . . . .
Roj - 30 kg 
331
353
370
386
30 -50 kg 
848
748
760
844
50 - 75 kg 
756
805
853
771
75 - 100 kg 
844
978
922
803
Konverzija krme 30 - 100 kg 
3,18
3,08
3,13
3,19
Debelina hrbtne slanine (mm) 
35
39
37
38
Masa šunke . meso s kostmi (kg) 
8,0
8,3
8,6
8,2
 
Skupina:
1. DP roj - 30 kg < M-1s
1. DP roj - 30 kg < od M-1s do M
1. DP roj - 30 kg > od M do M+1s
1. DP roj - 30 kg > M+1s
Potek rasti prašičev od 30 - 100 kg z različno rastjo od rojstva do 30 kg - pasma nemška Landrace
 
 
Lastnost 
Skupina*
.
1
2
3
4
Štev. živali 
6
19
9
6
Starost pri 30 kg 
91,0
84,8
80,4
74,0
Starost pri 100 kg 
176,0
171,6
164,7
154,3
Dnevni prirast (g)  . . . .
Roj - 30 kg 
330
354
373
406
30 -50 kg 
681
723
752
779
50 - 75 kg 
888
789
793
866
75 - 100 kg 
979
943
1015
999
Konverzija krme 30 - 100 kg 
3,13
3,21
3,10
3,13
Debelina hrbtne slanine (mm) 
36
38
37
39
Masa šunke . meso s kostmi (kg) 
8,8
8,4
8,6
8,8
 
Skupina:
1. DP roj - 30 kg < M-1s
1. DP roj - 30 kg < od M-1s do M
1. DP roj - 30 kg > od M do M+1s
  • DP roj - 30 kg > M+1s
    • RAZMERJA V RASTI PO OBDOBJIH
    ŠVEDSKA LANDRACE
    Skupina 
    1
    2
    3
    4
    DP 30 - 50 kg 
    100
    100
    100
    100
    DP 50 - 75 kg 
    138
    108
    98
    82
    DP 75 - 100 kg 
    148
    127
    117
    72
    . . . . .
    DP 30 - 50 kg 
    108
    105
    87
    76
    DP 50 - 75 kg 
    100
    100
    100
    100
    DP 75 - 100 kg 
    131
    116
    113
    89
    . . . . .
    DP 30 - 50 kg 
    129
    95
    75
    66
    DP 50 - 75 kg
    120
    95
    84
    68
    DP 75 - 100 kg 
    100
    100
    100
    100
    NEMŠKA LANDRACE
    Skupina 
    1
    2
    3
    4
    DP 30 - 50 kg 
    100
    100
    100
    100
    DP 50 - 75 kg 
    136
    117
    107
    91
    DP 75 - 100 kg 
    152
    137
    130
    115
    . . . . .
    DP 30 - 50 kg 
    104
    98
    83
    74
    DP 50 - 75 kg 
    100
    100
    100
    100
    DP 75 - 100 kg 
    139
    120
    117
    105
    . . . . .
    DP 30 - 50 kg 
    90
    77
    74
    70
    DP 50 - 75 kg 
    94
    85
    64
    77
    DP 75 - 100 kg 
    100
    100
    100
    100
     
    Merjasci obeh pasem so pokazali sposobnost kompenzacije slabše rasti v določenem obdobju z intenzivnejšo rastjo v nadaljevanju. Pri pasmi nemška Landrace je ta sposobnost izrazitejša. Živali pasme švedska Landrace, ki imajo intenzivnejšo rast do 50 kg, le to v nadaljevanju ne povečajo in težijo k večji zamastitvi.
     

    MEADE (1974) je na osnovi rezultatov 16 poskusov, ki so proučevali vpliv prehrane in reje v času zgodnje dobe postnatalnega življenja na rast in konverzijo krme v času pitanja ter na kakovost klavnih polovic zaključil:
    Prašiči, ki so bili lažji pri 56 dnevu starosti ali pa so dosegli telesno maso okoli 20 kg kasneje, so imeli boljšo rast in konverzijo krme v času pitanja kot pa prašiči, ki so imeli boljšo rast do 56 dne starosti oz. do 20 kg. Ti prašiči so imeli tudi boljšo kakovost klavnih polovic. VEČJA RAST PRAŠIČEV V PRVIH TEDNIH NI GARANT ZA BOLJŠO RAST IN BOLJŠO KONVERZIJO KRME V ČASU PITANJA TER NE BOLJŠO KAKOVOST POLOVIC KOT PRAŠIČI, KI IMAJO V PRVIH TEDNIH SLABŠO RAST.
     
     

    2. RAST PUJSKOV OD ROJSTVA DO ZAKLJUČKA VZREJE

    3. RAST PITANCEV 
     
    DEJAVNIKI POSTANATALNE RASTI PRAŠIČEV
     

    GENETSKI DEJAVNIKI

    Med genetskimi dejavniki postnatalne rasti so očitni tisti, ki pogojujejo razlike v rasti med pasmami oziroma populacijami prašičev. Znane so znatne razlike med spoloma v rasti. Na splošno moške živali bolj intenzivno rastejo kot kastrati ali ženske živali.
    Prehrana
    V času pred odstavitvijo - sesanje pujskov - produkcija mleka hitreje pojema, kot so potrebe pujskov po lahko prebavljivi, energetsko in beljakovinsko bogato hrani. Dodatno krmljenje pujskov je zato posebno pomembno, saj znatno vpliva na rast v času sesanja. Po odstavitvi - ne glede na genetski potencial živali in zmogljivost rasti - prehrana najbolj vpliva na rast. Intenzivnost rasti se popolnoma izkoristi z optimalno prehrano in pri tem je intenzivnost rasti mišic oziroma naložitve beljakovin mnogo bolj omejena z genetskimi zasnovami kot rast maščobnega tkiva. Zaradi tega prehrana nad optimumom povzroči predčasno nalaganje masti. Poleg energijskega nivoja prehrane je pomembna tudi sestava obroka, ki vpliva na rast posebno tedaj, če so beljakovinske sestavine zelo reducirane.
     
    Primerjava konverzije krme med spoli pri restriktivni prehrani in prehrani po volji
     
     
    . Merjasci  Svinjke  Kastrati 
    Restriktivna prehrana  . . .
    Poraba krme za kg prirasta (kg)  2,83(100)  2,94(104)  3,04(107) 
    Prehrana po volji  . . .
    Poraba krme za kg prirasta (kg)  3,18(100)  3,29(103)  3,39(107) 
     
    ROJSTNA - ODSTAVITVENA MASA
    Znano je, da imajo pujski z nizko rojstno maso slabšo preživetveno sposobnost in slabše rastejo v prvih tednih po rojstvu. Teža ob odstavitvi vpliva na rast in razvoj. Ta vpliv pa je v glavnem odvisen od pogojev reje; čim slabši bodo, tem bolj bo opazna razlika v teži ob odstavitvi in obratno.
    Rojstna masa pujskov ob rojstvu je različna. Pomembna je za preživitev pujskov, močnejši (težji) pujski si pribore boljše seske, vpliva pa tudi na rast v prvih tednih po rojstvu.
    KLIMA
    Klima je pomemben dejavnik rasti in razvoja. Kako prašiči reagirajo na hlevsko klimo, opazimo v počutju, zdravstvenem stanju, prirastu in izkoriščanju krme. Pri višji temperaturi se zmanjša konzumacija krme in tudi prirast. Pri nižji temperaturi je dnevni prirast manjši. Poraba krme za kilogram prirasta se poveča zaradi podaljšanja dobe pitanja in povečanja produkcije toplote za vzdrževanje telesne temperature. Konzumacija krme ni zmanjšana. Pri nizkih temperaturah se zmanjša količina maščob v telesu.
     

    ZA ZAKLJUČEK predavanj RAST IN RAZVOJ PRAŠIČEV

    Dr. J.L.Black (Avstralija) je v predavanju "THE GROWING PIG" v Nottinghamu dne 8.4.1997. povedal med drugim:
    ČEPRAV IMATA DNEVNI PRIRAST IN KONVERZIJA KRME TRAJEN VPLIV NA EKONOMIČNOST REJE PRAŠIČEV, STA OBE LASTNOSTI, KI JU DOSEGAJO V KOMERCIALNIH POGOJIH, IZPOD POTENCIALA, KI GA IMAJO ŽIVALI OZIROMA IZPOD STOPNJE, KI JIH DOSEGAJO V EKSPERIMENTALNIH POGOJIH. OBJAVLJENO JE MNOGO PRIMEROV, KI JASNO DOKAZUJEJO, DA INDIVIDUALNO VHLEVLJENI PRAŠIČI POD IDEALNIMI EKSPERIMENTALNIMI POGOJI ALI PA MERJASCI V TESTIRANJU RASTEJO ZA 20 - 30 % HITREJE KOT SOVRSTNIKI V KOMERCIALNIH POGOJIH. DODATNO, KOMERCIALNO PITANI PRAŠIČI SO BOLJ ZAMAŠČENI KOT NJIHOVI SOVRSTNIKI, KI DOBIJO ENAKO KOLIČINO KRME POD EKSPERIMENTALNIMI POGOJI. RAZUMEVANJE VZROKOV ZA TE RAZLIKE IN NJIHOVO IZBOLJŠANJE PREDSTAVLJA NAJVEČJI IZZIV ZA PRAŠIČEREJO. ZMANJŠANA RAST PITANCEV V KOMERCIALNIH POGOJIH REJE IZGLEDA, DA JE V PRVI VRSTI POVEZANA:
  • Z ZMANJŠANO KONZUMACIJO KRME, KI JE POVZROČENA S ŠTEVILNIMI DEJAVNIKI VKLJUČNO S STRESOM ŽIVALI ZARADI SKUPINSKE REJE,
  • Z OBLIKO IN NAMESTITVIJO KRMILNIKOV,
  • VISOKO TEMPERATURO V PITALIŠČU ZARADI VELIKEGA ŠTEVILA ŽIVALI,
  • SLABE KVALITETE ZRAKA ZARADI POVEČANE KOLIČINE AMONIAKA,
  • PRISOTNOST BOLEZENSKIH KLIC IN PRAHU.

    •  
     
    ostala predavanjaostala predavanjaostala predavanja