2. RAST PUJSKOV OD ROJSTVA DO ZAKLJUČKA VZREJE

ROJSTNA MASA PUJSKOV IN MASA PUJSKOV NA 21. DAN

Rojstna masa pujskov ob rojstvu je različna. Pomembna je za preživitev pujskov, močnejši (težji) pujski si pribore boljše seske, vpliva pa tudi na rast v prvih tednih po rojstvu. Distribucija rojstne mase pujskov pri mladicah in starih svinjah ter vpliv rojstne mase na rast do 21. dne starosti je v pokazana v tabelah.

DISTRIBUCIJA ROJSTNE MASE PUJSKOV PRI MLADICAH IN STARIH SVINJAH

Roj.masa - kg	Mladice - štev. puj.	%	Stare svinje - štev. puj.	%
do 1.0	32	5.6	39	4.2
1.1 - 1.3	103	17.8	118	12.6
1.4 - 1.6	233	40.3	293	31.4
1.7 - 2.0	173	29.9	346	37.1
2.1 in več	37	6.4	137	14.7
Skupaj	578	.	933	.

Podatki v tabeli potrjujejo, da je rojstna masa pujskov zelo različna. Pri mladicah je pogostnost lažjih pujskov večja.

ROJSTNA MASA PUJSKOV IN POVPREČNA MASA 21. DAN

Rojstna masa (kg)	Štev. pujskov	Povp. masa na 21. dan (kg)
0,8	9	3,35
0,9	8	4,19
1,0	18	4,14
1,1	40	4,62
1,2	48	4,58
1,3	44	4,92
1,4	64	5,20
1,5	67	5,03
1,6	113	5,17
1,7	105	5,32
1,8	95	5,66
1,9	81	5,63
2,0	80	6,05
2,1	43	6,33
2,2	29	6,54
2,3	16	6,36
2,4	12	6,77
2,5	3	6,73
2,6	3	6,60
2,7	3	6,73
2,8	3	7,03
2,9	1	8,30
3,0	1	7,20
.	886	5,41

Čim večja je rojstna masa pujskov tem večja je povprečna masa pujskov na 21. dan.

ROJSTNA MASA PUJSKOV IN MASA PUJSKOV OB PREMIKU IZ VZREJALIŠČA
Pričakujemo lahko, da bodo imeli težji pujski na 21. dan boljšo sposobnost prilagoditve na pogoje reje v vzreji in da bodo dosegli v socialni strukturi skupine v vzrejališču višji rang, kar naj bi prispevalo tudi k njihovi boljši rasti v vzrejališču. Potrditev te trditve je v tabeli.
VPLIV ROJSTNE MASE PUJSKOV NA MASO TEKAČEV OB PREMIKU IZ VZREJALIŠČA

Rojstna masa (kg)	Štev, pujskov	Povp, masa ob premiku iz vzrejališča (kg)
0,8	9	28,1
0,9	8	31,2
1,0	18	29,3
1,1	40	29,7
1,2	48	27,6
1,3	44	30,7
1,4	64	30,0
1,5	67	30,6
1,6	113	31,7
1,7	105	33,2
1,8	95	33,0
1,9	81	32,2
2,0	80	34,9
2,1	43	36,6
2,2	29	33,6
2,3	16	33,6
2,4	12	36,6
2,5	3	37,5
2,6	3	37,5
2,7	3	36,3
2,8	3	32,8
2,9	1	39,2
3,0	1	44,7
.	886	32,2

Pujski z večjo rojstno maso so tudi ob premiku iz vzrejališča težji. Povezava sicer ni tako velika kot smo ugotovili med rojstno maso in maso pujskov na 21. dan. Vpliv mase pujskov ob vselitvi v vrejališče na rast do konca vzreje je pogojena predvsem s pogoji reje (temperatura zraka, gostota naselitve, prehrana, ...) in čim slabši tem bolj pride do izraza večja rojstna masa oz. masa ob odstavitvi.
RAZLIKE V STAROSTI IN RASTI TEKAČEV
V vzrejališče naselimo odstavljene pujske različne starosti, kar še dodatno povečuje razlike v rasti in masi med tekači. Običajno je razlika v starosti od enega do dveh tednov. Proučevanja starosti in mase tekačev ob koncu vzreje so pokazana v tabelah.
DISTRIBUCIJA STAROSTI TEKAČEV OB KONCU VZREJE V VZREJALIŠČU

Starost tekačev - dni	Število	Povpr. masa - kg
82 - 90	26	25.2
91 - 95	236	30.5
96 - 100	454	32.8
101 - 105	135	33.4
106 - 113	41	33.7
Skupaj	892	32.6

Med tekači je ugotovljena velika razlika v starosti. Nekaj je k tem razlikam prispevalo preseljevanje slaborastnih tekačev iz enega v drugi oddelek vzrejališča.
DISTRIBUCIJA MASE TEKAČEV OB KONCU VZREJE V VZREJALIŠČU

Masa tekačev - kg	Število	Pov. Starost - dni
10 - 19	38	94.8
20 - 24	56	95.5
25 - 29	146	96.8
30 - 34	248	97.5
35 - 39	268	98.0
40 - 45	134	98.0
Skupaj	892	97.2

Pomen razlik v starosti tekačev dodatno pojasnujejo podatki o razlikah v masi tekačev ob koncu vzreje. Med slaborastnimi in dobrorastnimi tekači je bilo v gornjem primeru kar 35 kg razlike. Gledano fiziološko so potrebe po pogojih reje med temi živalmi povsem različne. Zmanjšanje razlik med tekači je deloma možno z izenačevanjem mase odstavljenih pujskov v skupini ob naselitvi v vzrejališče, s sprotnim preseljevanjem najslabše rastnih tekačev v posebne bokse in z upoštevanjem normativov glede velikosti skupine, klime in prehrane.