ostala predavanjaostala predavanjaostala predavanja
ostala predavanja

PRODAJA PRAŠIČEV PITANCEV

VPRAŠANJE?

RAČUNALNIŠKA KONFERENCA "SCHWEINETREFF"

Date sent: Thu, 13 Nov 97 15:39 +0100

Subject: Schlachtschweine sortieren

To: topSUS-Schweinetreff@topagrar.com

Hallo Schweinetreffler

Unser Haus ist als private Unternehmensberatung mit den Schwerpunkten Lanwirtschaft und die ihr vor- und nachgelagerten Bereiche auch in der Beratung von Schweinehaltern in Meckelnburg-Vorpommern taetig.

Dabei haben wir die Erfahrung gemacht, dass viele Maester Schwierigkeiten haben, die Gewichtsvorgaben der Preismaske einzuhalten und teilweise in erheblichem Umfang ueber- und Untergewichte zur Schlachtung abliefern. Allein die dadurch entstehenden Erloesverluste belaufen sich bei einer Reihe von Betrieben auf 2 bis 4% vom Gesamterloes. Es bedeutet einige Arbeit, die Betriebsleiter von der Wichtigkeit der Aufgabe, schlachtreife Schweine abzusammeln, zu ueberzeugen. Haeufig fehlt den mit dieser Aufgabe betreuten Mitarbeitern aber auch das rechte Augenmass. In diesem Zusammenhang war ein Artikel im Bauernblatt Meckl.-Vorp. im Fruehjahr von der LVA Iden ueber ein Geraet der schwedischen Firma Roennetorp von besonderem Interesse. Dieser Apparat erinnert in der Funktionsweise an eine uebergrosse Schieblehre, mit der man Laenge und Breite eines Schweines misst und daraus sein Gewicht ableitet. Der Unterschied zu einer normalen Schieblehre besteht darin, dass beim Pigscanner Lichtstrahlen die Funktion der Schenkel uebernehmen und man die Schweine deshalb beruehrungslos und relativ schnell, vorzugsweise waehrend des Fressens "vermessen" kann.

Mich wuerde interessieren, ob jemand bereits Erfahrungen mit speziell diesem Geraet gesammelt hat oder andere, einfache Hilfsmittel zum Sortieren fertiger Schweine benutzt. Dabei ist mir bewusst, dass die Eichung des Auges mittels stichprobenartigen Wiegens immer noch die effizienteste Methode darstellt. Ich bedanke mich fuer Eure Antworten im voraus.

Mathias Rikus

DISTRIBUCIJA TELESNE MASE PITANCEV - Danska, Anglija, Slovenija
distribucija telesne mase pitancev - Danska
distribucija telesne mase - Anglija
distribucija mase toplih klavnih polovic v Sloveniji
distribucija mase toplih klavnih polovic pri treh domčih dobaviteljih
 
 
 
 
 
 
DISTRIBUCIJA MASE KLAVNIH POLOVIC, POVPREČNA TELESNA MASA IN MASA TRUPOV, DEBELINA HRBTNE SLANINE (Šalehar in Čandek, 1976)
 
 
Masa klavnih 
polovic (kg)
Število prašičev
Povprečna masa (kg)
Debelina hrbtne slanine (sredina + križ, mm)
.
Štev.
%
telesna
Klavne polovice
povprečje
min
max
65 - 70
106
9,0
85,2
68,1
45,9
27
65
71 - 75
207
17,6
91,4
73,1
46,4
30
65
76 - 80
278
23,6
97,6
78,1
49,3
27
75
81 - 85
217
18,4
103,6
82,9
53,1
35
75
86 - 90
191
16,2
109,7
87,8
56,6
40
80
91 - 95
96
8,1
116,5
93,2
56,8
37
75
96 - 100
59
5,0
121,9
97,5
59,8
40
80
101 - 105
17
1,4
127,8
102,2
61,4
48
71
106 110
5
0,4
134,5
107,6
66,8
58
80
Skupaj
1176
.
101,8
81,4
51,9
. .
 
ALI LAHKO ZMANJŠAMO VARIABILNOST IN KAKO?

RAZISKAVA: SIEGL IN KAEMPFE (1966)

575 pitancev so razdelili v 6 poskusnih skupin - skupini I in II: starost in telesna masa; III in IV - telesna masa; V in VI - brez sortiranja

 
Skupina
Štev. živali
Pov. tel masa (kg)
Variacijska širina
. . .
kg
od - do
I
95
55,2
17
50 - 66
II
96
60,5
10
56 - 65
III
96
59,3
6
57 - 62
IV
96
50,9
5
50 - 54
V
96
65,3
32
50 - 81
VI
96
62,0
30
50 -79
 
 
Število, povprečna telesna masa in variacijska širina pitancev ob koncu poskusa.
 
 
 
Skupina
Štev. živali
Pov. tel masa (kg)
Variacijska širina 
Delež pitancev z optimalno telesno maso (%)
. . .
kg
od - do
.
I
84
116,2
51
90 - 140
56,0
II
85
123,0
43
105 - 147
55,3
III
83
120,8
67
83 - 149
49,4
IV
84
113,7
49
92 - 140
51,2
V
85
127,2
58
96 - 153
52,9
VI/1*
39
133,2
28
127 - 154
87,1
VI/2*
47
117,7
49
90 - 138
51,1
 
* - prodaja v dveh skupinah
 
Sortiranje na začetku pitanja po starosti in telesni masi (I in II) oz. po telesni masi (III in IV) ni povečalo izenačenost pitancev na koncu pitanja. Večja izenačenost je dosežena pri dvokratni prodaji. Pri živalih, ki so ostale v boksih, so opazili zmanjšanje dnevnega prirasta - odstranitev sovrstnikov je porušilo socialni ravnotežje v skupini.

RAZISKAVA: HOSTE IN BALTUSSEN (1992)

Raziskava vpliva načina vhlevitve pitancev (959) na začetku pitanja:
1.majhna variabilnost v telesni masi znotraj boksa (skupine) in velika variabilnost v povprečni telesni masi med boksi
2. velika variabilnost v telesni masi znotraj boksa (skupine) in majhna variabilnost v povprečni telesni masi med boksi
Vsi pitanci so bili zaklani na isti dan; dnevni prirast je bil podoben v obeh skupinah; večja variabilnost v telesni masi ob prodaji je bila ugotovljena v drugi skupini - v prvi skupini je bilo 15,1% pitancev in v drugi 19,1% pitancev izven območja zaželjene telesne mase.
Rezultati potrjujejo, da je sortiranje pitancev pred začetkom pitanja zmanjšalo variabilnost telesne mase ob prodaji.

 
DOLOČITEV ČASA IN IZVEDBA PRODAJE PITANCEV - primer USA
(glej predavanje Swine 95)

OSNOVE ZA DOLOČITEV ČASA PRODAJE PITANCEV v odstotkih rej (SWINE 95)

 
Osnova 
Nepomembno
Malo pomembno
Srednje pomembno
Zelo pomembno
Ekstremno pomembno
Skupaj
Trajanje pitanja ali starost 
36,5
30,9
16,5
13,1
3,0
100,0
Cena 
17,1
24,1
32,1
16,5
10,2
100,0
Masa 
0,4
0,1
5,1
47,5
46,9
100,0
Prostor za naslednjo skupino 
23,9
25,9
25,5
16,2
8,5
100,0
Druge 
3,2
26,5
32,3
21,6
16,4
100,0

IZVEDBA PRODAJE PITANCEV v odstotkih rej (SWINE 95)

Izvedba prodaje 
Nikoli
Včasih
Večinoma
Vedno
Skupaj
Grupiranje po masi 
2,8
1,0
32,0
64,2
100,0
Grupiranje po spolu 
82,0
11,8
3,7
2,5
100,0
Prodaja vseh pitancev v boksu ali hlevu 
61,8
27,4
9,1
1,7
100,0
Prodaja vseh pitancev v boksu, razen zaostalih za dopitanje 
28,0
39,9
24,5
7,6
100,0
 

USMERJENA PRODAJA PITANCEV ALI SISTEM "ALL IN, SUCCESIVE OUT"??

Sistem "all out - all in", ki je najpogosteje osnovna tehnološka rešitev pri pitanju prašičev, ima prednosti iz organizacijskega, tehnološkega in zdravstvenega vidika ter slabe strani v veliki neizenačenosti pitancev po masi ob prodaji. Ta neizenačenost je pogojena z razlikami v intenzivnosti rasti posameznih živali. S tem v zvezi so povezane tudi razlike v sestavi telesa, ki je posledica različnega poteka in zmogljivosti rasti posameznih telesnih tkiv. Maščobno tkivo doseže svoje obdobje maksimalne rasti proti koncu pitanja in zaradi tega bodo predvsem živali z majhno zmogljivostjo rasti mišičja ter dobro ješčnostjo močneje zamaščene. Te živali pa so dobro rastne. Pri plačevanju prašičev na osnovi mesnatosti je še bolj pomembno, kako prodajati pitance, da bomo dosegli večjo mesnatost in večjo gospodarnost pitanja.
distribucija mase klavnih polovic
masa polovic, DM in vrednost 1kg polovice
Različna prodaja najbolj rastnih pitancev
 
 
Težinsko območje (kg)  Štev. prašičev  Povp. masa polovic (kg)  Povp. DM (%)  Povp. vrednost (SIT)  Stroški za prirejo - mio SIT  Vrednost prireje - mio SIT  Dohodek - mio SIT 
50 - 99  59536  81,23  53,36  307,9  1.305,7  1.489,0  183,3 
50 - 120  59536  83,44  51,97  300  1.341,3  1.490,3  149,0 
Razlika  . - 2,21  + 1,39  + 7,9  - 35,6  - 1,3  + 34,3 

STAROST OB ZAKLJUČKU PITANJA v odstotkih (SWINE 95)

Starost v dnevih 
Vse reje
Pujski
120 - 159 
12,5
12,2
160 - 165 
16,7
12,6
166 - 180 
49,6
45,8
181 - 209 
16,3
24,9
210 in več 
4,9
4,5
Skupaj 
100,0
100,0
OZNAČEVANJE IN KONTROLA KVALITETE

OZNAČEVANJE ZA IDENTIFIKACIJO KLAVNIH PRAŠIČEV v odstotkih (SWINE 95)

Način označitve 
Reje
Pitanci
Tetoviranje 
7,3
6,4
Kovinske ušesne 
1,1
0,3
Plastične ušesne 
0,1
0,4
Elektronsko označevanje 
0,0
0,0
Drugi načini 
2,9
2,0
Nobene označitve 
89,6
90,9

INFORMACIJE, KI JIH DOBIJO REJE OD KLAVNIC v odstotkih (SWINE 95)

Vrsta informacije 
Reje
Pitanci
Klavna masa 
84,3
91,0
Število zaplenjenih klavnih trupov 
60,0
71,3
Indeks mesnatosti 
60,7
65,6
Odstotek mesnatosti 
69,4
79,7
Kvaliteta mesa (PSE) 
8,8
8,4
Debelina hrbtne slanine 
83,3
89,8
Izplen In tržni razred 
83,0
89,0
Druge 
11,3
14,1
 
 
ostala predavanjaostala predavanjaostala predavanja