Po letu 1961 se je število prebivalcev povečalo za 14%, stalež prašičev je do leta 1996 narastel za 56%, število zaklanih prašičev na leto pa podvojilo. Zaradi večje žive mase ob zakolu (za 20%) je prireja praš. mesa večja (indeks 96/91 je 2.43). To dakuzeje, da se je intenzivnost reje prašičev na Danskem povečala - boljša je plodnost, manj je izgub in večja je rastnost prašičev. To potrjujeta tudi merili intenzivnosti reje prašičev: število zaklanih prašičev na stalež je 30% večji (kljub temu, da se je povečala klavna msa za 20%) in prireja prašičjega mesa na prašiča na stalež za 56% večja kot leta 1961. Povečanje staleža prašičev in istočasno tudi intenzivnost prireje sta doprinesla k več kot podvojitvi prireje prašičjega mesa na prebivalca (indeks 2.14).

Večja intenzivnost reje prašičev je prispevala k bistveni spremembi sestave staleža: delež osnovne črede v staležu je bil leta 1979 11,11% in v letu 1996 samo še 9,78% ali 12% manj. Stroški za rejo osnovne črede so se v tem času zmanjšali za 12%.