Tabela 9.: Spreminjanje strukture reje in proizvodnosti prašičev v ZDA v letih 1968 - 1996 (Vir: http://www.nppc.org.)
|
|
|
|
|
|
|||
. | . | . | . | . |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Podatki v tabeli 9 kažejo in potrjujejo, da so bile v zadnjih tridesetih letih pri reji prašičev v ZDA dramatične spremembe. Leta 1996 je bil stalež prašičev praktično enak kot leta 1968, število farm, kjer so redili prašiče pa je bilo samo 16% od farm, ki so redile prašiče v letu 1968. Stalež prašičev na farmo se je povečal za 6.1 krat. Na število prašičerejskih farm je znatno vplivala cena koruze in prašičev. Kadar so dobili rejci za prašiče malo koruze (razmerje med ceno prašičev in ceno koruze je bilo ozko -slabo), je v tistem obdobju opustilo rejo prašičev več farm. Prav zanimivi bodo podatki za leto 1997, ker so bila predhodna tri leta za rejo prašičev neugodna: visoka cena koruze! S povečevanjem koncentracije reje prašičev postaja ta vse intenzivnejša in produktivnejša (za 15% je večja velikost gnezda, za 18% je več gnezd na leto na eno svinjo in za 46% je večje število pitancev na plemensko svinjo; še posebej pa se je povečala prireja prašičjega mesa na svinjo na leto - kar za 78%).lb = funt = 0,45359 kg
. |
|
|||||
. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
. |
|
|||||
. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
. |
|
. | ||||
|
|
|
|
|
|
. |
|
|
|
|
|
|
. |
|
|
|
|
|
|
. |
|
|
|
|
|
|
. |
|
|
|
|
|
|
. |
. |
|
. | ||||
|
|
|
|
|
|
. |
V tabeli 10 so podani podrobnejši podatki o spreminjanju strukture reje prašičev v USA v zadnjih petih letih. Število rejcev se v vseh velikostnih kategorijah zmanjšuje, razen v zadnji največji - reje, ki imajo na staležu več kot 2000 prašičev. V tej velikostni kategoriji je bilo v letu 1996 že 51% staleža prašičev, ki je na 4900 farmah - na teh farmah imajo v poprečju na staležu 5857 prašičev
|
|
|
. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Podatki v tabeli 11 prikazujejo strukturne spremembe v prašičereji ZDA s podatki o številu farm, ki so v letih 1969 - 1992 prodale do in več kot 1000 prašičev. Število prvih se je v tem obdobju zmanjšalo za 3.7 krat in drugih povečalo za 4.2 krat.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Podrobneje je analizirana prodaja prašičev v ZDA po dobaviteljih v letu 1994. Do 1000 prašičev je na leto prodalo kar 80.8% dobaviteljev, vendar skupaj le 16.6 mil ali 17.3% prašičev. Več kot 5000 prašičev je prodalo 2.3% dobaviteljev, vendar skupaj 41.4% prašičev. Več kot 50000 prašičev je na leto prodalo 66 dobaviteljev ali skupaj 16.8% prašičev. Več kot jasno je s temi podatki dodatno potrjena velika koncentracija reje prašičev (še posebej v zadnjih petih letih) v ZDA.Konec leta 1995 so univerzi v Purdue-ju opravili obsežno raziskavo o prašičereji v 21. stol. Izhodišče za načrtovanje bodoče prašičereje je bila osnovna ugotovitev, da se prašičereja hitro spreminja. Proučevali so tudi gospodarnost za različne sisteme reje prašičev in razložili nekatere relativno nove tehnološke rešitve (tabela 13).
Strošek ($/100 kg) |
|
|
|
|
|
. |
|
|
|
|
|
Krma |
|
|
|
|
|
Primerjava |
|
|
|
|
|
Skupaj direktni str. |
|
|
|
|
|
Primerjava |
|
|
|
|
|
Skupaj indirektni str. |
|
|
|
|
|
Primerjava |
|
|
|
|
|
. | . | . | . | . | . |
Skupaj stroški |
|
|
|
|
|
Primerjava |
|
|
|
|
|
Večina razlik je v stroških za krmo zaradi večjih možnosti za boljše izkoriščanje krme v večjih sistemih reje ( 3.0 na obratih s 1200 in 600 svinjami, 3.2 na obratih z 150 svinjami in intenzivno rejo ter 3.5 na enako velikih obratih z ekstenzivno rejo) in v indirektnih stroških povezanih z zgradbami, stroški za opremo in delo (manjša produktivnost na manjših obratih).* intenzivna reja
** ekstenzivna reja
Pri uvajanju novih tehnologij so na splošno v prednosti večji obrati, ker so nove tehnološke rešitve sposobni zaradi ustreznega strokovnega znanja uporabiti in ker je strošek uporabe porazdeljen na večje število živali.
Prikazane spremembe imajo vrsto prednosti in tudi pomanjkljivosti. V večjih rejah je mogoče uporabiti boljši management in aplicirati več znanja. Vse to prispeva k povečanju gospodarske učinkovitosti reje in povečanju produktivnosti. Zaradi zaostrenih tržnih razmer lahko v sedanjem času preživijo samo take reje. Povečevanje koncentracije rej pa prinaša s seboj tudi številne pomanjkljivosti, ki so najčešče povezane z netrajnostno rabo obnovljivih virov in z vplivi na okolje. Pogosto uporabljene tehnologije niso urejene tako, da bi bilo zagotovljeno dobro počutje (welfare) živali. Koncentracija živali povečuje možnosti za bolezni in s tem povezano škodo. Povedati je treba, da v mnogih deželah po svetu vse bolj zaostrujejo predpise o reji domačih živali in predvsem za novogradnje zahtevajo prijaznejšo vhlevitev - več prostora na enega prašiča, izpuste za plemenske svinje in ekološko urejeno rejo.