V Sloveniji imamo neuravnovešeno prirejo živinorejskih produktov. Soočamo se s presežki mleka in perutnine, medtem ko z lastno prirejo prašičev pokrivamo približno 70 % porabe. V letu 1992 je bila izdelana študija "Slovenska prašičereja do leta 2000". Po oceni bomo leta 2000 v Sloveniji potrebovali 61.040 ton prašičjega mesa (1.124.000 100 kg klavnih prašičev). Zaradi okoljevarstvenih problemov se prireja prašičev na farmah ne bo povečevala. V prihodnje bo namenjeno največ pozornosti razvoju tržne prireje prašičev na kmetijah. Razvoj te prašičereje bo odvisen predvsem od možnosti povečevanja velikosti kmetij ter od uspešnosti preusmeritve kmetij od govedoreje v prašičerejo. Razvoj tržne prašičereje na kmetijah je potrebno spodbujali predvsem na kmetijah:

- ki imajo dovolj zemlje in možnosti za pridelavo krme za prašiče;
- ki imajo dovolj zemlje za smotrno uporabo gnojevke ali prašičjega gnoja,
- ki imajo primerno lokacijo za ekološko ustrezno rejo prašičev;

Predvidevamo lahko, da bo razvoj prašičereje na kmetijah deležen posebne agrarnopolitične podpore, ki pa bo pri načrtovanju širitve te reje morala upoštevati tudi različna dejstva:

- minimalna zmogljivost hlevov za prašiče, da bi bil rejcu zagotovljen ustrezen dohodek,
- tehnologije reje prašičev z nizkimi investicijskimi inputi in energetsko varčni sistemi,
- lokacija in gradnja svinjakov - primerne lokacije za prašičerejske objekte so predvsem izven urbanih naselij. Gradnjo svinjakov je potrebno poceniti in izkoristiti tudi stare za druge namene zgrajene in opuščene objekte (npr. prazni hlevi za rejo govedi, prazne kurnice ipd.),
- pridelava lastne krme in uporaba užitnih odpadkov - velikost prašičerejske kmetije mora biti vezana na površine, ki so potrebne za uporabo prašičjega gnoja ali gnojevke. Za prehrano prašičev bo treba bolj kot doslej uporabiti tudi vse užitne odpadke mlekarn, klavnic, pekarn in drugih obratov živilskopredelovalne industrije.
- prašičerejo na kmetijah je potrebno urediti v skladu z zahtevami Evropske unije: ekološki, etološki, kvalitetni in tržni pogoji reje,
- ekstenzivna domača reja prašičev je pomembna kot dopolnilna dejavnost na kmetiji - oplemeniti jo je treba z načrtno uvedbo osnovnih zootehničnih ukrepov (kot recimo: načrtno preprečevanje depresije zaradi inbridinga in podobno) in iskanjem boljših takoimenovanih tržnih "niš" (izdelava in prodaja tipičnih slovenskih visoko kvalitetnih proizvodov iz prašičjega mesa),
- organizacija in ureditev trga s krmo za prašiče, s plemenskimi in klavnimi prašiči, s prašičjim mesom in izdelki ter uvedba drugih oblik trženja (neposredna prodaja, avkcijska prodaja, tržne niše...)
- za prašičerejo na kmetijah potrebujemo tudi natančnejše podatke o obsegu reje prašičev, o prometu in trženju tekačev in pitancev ter osnovne proizvodne podatke.
- organizacija in izobraževanje rejcev in strokovnjakov. Osnovni pogoj za gospodarsko uspešno in okolju prijazno prašičerejo na kmetijah, posebej še tržno, je strokovna izobrazba rejcev in strokovnjakov. Zaradi tega je prva naloga raziskovalne skupine, da napiše in izda strokovno knjigo Prašičereja

V letu 1996 je bila opravljena obsežna anketa "Možnosti za preusmeritev kmetij v prašičerejo" in kmetijski svetovalci so bili ob vprašanju, kakšno je njihovo osebno strokovno stališče do razvoja prašičereje v Sloveniji in kako bi zastavili njen razvoj, enotnega mnenja:

Prašičereja na kmetijah naj bo v ravninskem delu Slovenije in vsklajena z ekološkimi ter etološkim pogoji, da je pomembna usposobitev rejcev za intenzivno tržno prirejo prašičev in da naj bo to prireja kvalitetnih klavnih prašičev.