strukturne spremembe

nazaj
1.3. Strukturne spremembe

V živinoreji so posebej v zadnjih dvajsetih letih znatne strukturne spremembe. Povečuje se zmogljivost posameznih obratov, kar nam kaže tudi primer pri reji prašičev v nekaterih državah Evrope v tabeli 6.

Tabela 6.: Število prašičev na rejo - primerjava leto 1979 in leto 1989 (Vir: Pig International, marec 1991)

Država	Danska	Italija	Irska	Velika Britanija	Nemčija
Število prašičev na rejo	.	.	.	.	.
leto 1989	294.6	19.7	398.0	424.3	68.4
Indeks: 1989/1979	2.3	2.3	3.8	1.9	1.7

V deželah z napredno prašičerejo so v zadnjem desetletju zelo dramatične strukturne spremembe: zmanjšuje se število kmetij, ki redijo prašiče in povečuje se obseg prireje na kmetijo - primer takega razvoja na Danskem je pokazan v tabeli 7.

Tabela 7.: Število dobaviteljev in struktura dobave prašičev v klavnice na Danskem v letih 1973 - 1996 (Dansk Slagterier Statistics, 1996)

Leto	1973	1983	1993	1996
Število dobaviteljev	90166	56581	30262	21841
Dobavitelji po številu prašičev (%)	.	.	.	.
do 500 prašičev	96.8	85.9	70.0	62.4
501 - 4000 praš.	3.2	13.9	28.1	33.8
4001 in več praš.	-	0.2	1.9	3.8
Število prodanih prašičev	9813731	13700661	17631479	18202477
Štev. prodanih prašičev na dobavitelja	108.8	242.1	582.6	833.4
Število prodanih prašičev na dobavitelja (%)	.	.	.	.
do 500 prašičev	76.5	34.3	15.2	8.9
501 - 4000 praš.	23.5	61.9	65.0	62.5
4001 in več praš.	-	3.8	19.8	28.6

Na Danskem se je v zadnjih dvajsetih letih število dobaviteljev prašičev v klavnice zmanjšalo za skoraj tri četrtine in število prodanih prašičev na dobavitelja povečalo za več kot osemkrat.
Novejši podatki o strukturnih spremembah v nekaterih državah Evrope, na Tajskem in v Kanadi so pokazani v tabeli 8.

Tabela 8.: Strukturne spremembe pri reji prašičev v štirih državah (viri: Bao-Ji Chen (1994), Patience (1993), Danske Statistics (1996), http://www.agri.ch/astat/tierhalt/tierhalt.htm)

Država	stalež prašičev		število farm		število prašičev na farmo
.	v 000	indeks spremembe*	število	indeks spremembe *	število	indeks spremembe *
Kanada (1991)	10.216	1.26	29.529	0.24	345	5.23
Tajvan (1993)	9.845	3.39	29.771	0.05	330	66.00
Danska (1996)	10.995	1.43	19.823	0.24	554	9.05
Švica (1993)**	1.692	0.77	23.579	0.72	71.7	1.07

* izračunana sprememba v zadnjih dvajsetih do petindvajsetih letih
** izračunana sprememba v zadnjih desetih letih

Podatki v zgornji tabeli dokazujejo velike strukturne spremembe v reji prašičev v zadnjih dvajsetih letih v deželah z "najbolj razvito" prašičerejo. Švica kot primer manjše evropske države beleži padec staleža prašičev, ki pa tudi zaradi geografskih razmer in varovanja okolja ne more rediti prašiče v tako velikih obratih, kot je primer v ostalih treh državah. Pri vseh pa je značilna koncentracija prireje prašičjega mesa; zmanjšuje se število kmetij, ki redijo prašiče in povečuje se število prašičev na kmetijo. V državah z razvito prašičerejo je koncentracija prireje iz leta v leto večja. Tudi drugi avtorji - Marbery (1994), Spinelli (1991), Meyer (1991), Gadd (1994) - v svojih študijah o bodoči prašičereji predvidevajo nadaljno koncetracijo reje prašičev, vključevanje novih znanj (posebej pogosto omenjajo biotehnologijo), ekološko in etološko sprejemljivo rejo, kvalitetno prašičje meso, boljšo produktivnost in večje zahteve trga.