trendi_razvoja

ostala predavanja

nazaj 3.1.Nekateri trendi sedanjega in verjetnega bodočega razvoja živinoreje v svetu

Rast proizvodnje osnovnih živil v letih 1950 - 1992

Statistični podatki o letnih stopnjah rasti svetovne pridelave najpomembnejših živil v obdobju 1950 - 1992 v tabeli 22.

Tabela 22.: Letne stopnje rasti svetovne pridelave živil v obdobju 1950 - 1992 (Vir: Zemlja 1993, str. 13)

.	Obdobje hitre rasti		Obdobje počasne rasti
Pridelava žvil	obdobje	letna stopnja (%)	obdobje	letna stopnja (%)
žita	1950 -84	+ 2.9	1984 -92	+ 0.7
soja	1950-80	+ 5.1	1980-92	+ 2.2
meso	1950-86	+ 3.4	1986-92	+ 2.0
ulov rib	1950-88	+ 4.0	1988-92	- 0.8

Podatki v tabeli 22 prikazujejo, da je doba hitre rasti pridelave živil zastala nekako v sredini prejšnega desetletja in da smo v zadnjih desetih letih priča znatnega pojemanja letne stopnje rasti. S sedanjimi tehologijami pa zaenkrat ni uspelo premagati zaostanka v rasti. Pri ulovu rib pa je že presežena reprodukcijska zmogljivost in populacije rib v najpomembnejših ribolovnih območjih sveta so močno zmanjšane.

Kazalci razvoja v gospodarskem in ekološkem obdobju

Po svetu mrzlično iščejo nova pota nadaljnega razvoja. Preveč, žal slabih, dokazov je, tako da nadaljni razvoj ne more temeljiti na sedanjih pretežno ekonomskih osnovah. Sedanje in obdobje prihodnosti so poimenovali ekološko obdobje in v tabeli 23 so predstavljeni nekateri možni kazalci razvoja.

Tabela 23.: Kazalci doseženega razvoja v gospodarskem in pričakovanega razvoja v ekološkem obdobju (Vir: Zemlja 1994, str. 202)

Kazalec	gospodarsko obdobje: 1950 - 90	ekološko obdobje: 1990 - 2030
Svetovno prebivalstvo	podvojitev: od 2.3 na 5.3 milijarde; 70 mio na leto	povečanje: od 5.3 na 8.9 milijarde; 90 mio na leto
Proizvodnja žitaric	trikraktno povečanje: od 631 mio ton na 1780 mio ton; 29 mio ton letno	rast za 12 mio ton letno
Proizvodnja govejega in ovčjega mesa	2.6 kratno povečanje; od 24 na 62 mio ton	pričakovana majhna rast
Ulov rib	povečanje z 22 na 100 mio ton; na prebivalca od 9 na 19 kg	ne pričakuje se rasti; na prebivalca upad od 19 na 11 kg
Gospodarska rast	4.9 kratno povečanje; letna rast 4.2 %; rast je cilj nacionalnih ekonomij	zadržati vsaj polovico stopnje iz prejšnega obdobja; cilj se bo obrnil z rasti na trajnostni razvoj in distribucijo
Rast potreb po žitaricah	dve tretjini rasti prebivalstva: tretjina rastočih dohodkov	skoraj vsa rast bo potrebna, da bodo krite potrebe prebivalstva
Nacionalna varnost	močno ideološka in militaristična politika, definirana s hladno vojno	prevladovala bo skrb za zagotavljanje hrane in delovnih mest; povečana bo migracija prebivalstva (lačni, brezposelni)

Podatki v tabeli 23. nakazujejo, da bo moral bodoči razvoj temeljiti na drugih izhodiščih kot je dosedanji. Predvsem bo treba upoštevati, da je možen le trajnostni razvoj, ki pomeni razvoj za izboljšanje kakovosti človeškega življenja v mejah nosilnih zmogljivosti ekosistemov. Državna akademija znanosti ZDA in londonsko kraljevo društvo sta leta 1992 sporočili svetu:
".... če se bodo sedanje napovedi rasti prebivalstva uresničile in če bodo vzorci človeške dejavnosti na našem planetu ostali nespremenjeni, znanost in tehnologija ne bosta mogli preprečiti nezadržnega propadanja okolja ali pa še večje revščine v velikem delu sveta...".
Tako sporočilo pa je samo eno izmed mnogih s podobno vsebino.
3.1.3. Pridelava žita na prebivalca
Podatki v gornjih tabelah omogočajo poenostavljen izračun bodoče pridelave žita, najpomembnejšega človekovega živila, na prebivalca v naslednjih letih - tabela 24.

Tabela 24.: Pridelava žita na prebivalca

Leto	prebivalcev (milijard)	pridelava žitaric (mio ton)	žita /prebivalca (kg)
1950	2.3	631	274
1990	5.3	1780	336
2030	8.9	2260	254

Kljub temu, da živimo v času izrednega znanstvenega razcveta, še nimamo tehnologij, ki bi omogočile zadostno povečanje pridelave žita. Če ne bo na tem področju nobenega pomebnega odkritja, bo leta 2030 pridelano na prebivalca manj žita, kot ga je bilo leta 1950.

Nove tehnologije - strategije in načela bodočega razvoja

Wilson (1995) je v slavnostnem govoru ob petdesetletnici britanskega združenja za živinorejo opredelil sedanji čas z besedami:

"..... Ko je bilo združenje pred petdesetimi leti ustanovljeno, je bil cilj v oskrbi z animalnimi beljakovinami naroda, ki je bil v vojni. Takrat je bilo poudarjanje okolja, ogroženih pasem in bolj ekstremni vidiki dobrega počutja živali razkošje, ki si ga narod ni mogel privoščiti. Vse to se je spremenilo. Etične in socialne lastnosti živalske produkcije so sedaj v ospredju in lahko jih prezremo le na lastno odgovornost....". Nove in še posebej bodoče tehnologije bodo morale izpolnjevati vrsto družbenih zahtev, izkoristiti dovoljena znanstvena spoznanja in biti ekonomsko zanimive. Združevale bodo:

Tehnologije, ki povečujejo fiziološke zmogljivosti živali:
- Aplikacija biotehnoloških tehnik: uravnavanja rasti, sestave telesa, produkcija mleka, ... - somatotropin, imunizacija, ...
- Raba genskih testov (npr. določanje genotipov RYR1 za odkrivanje sindroma maligne hipertermije)
- Transgene živali

Tehnologije, ki vključujejo "welfare" živali:
- Tehnologije, ki upoštevajo etološke značilnosti domačih živali na osnovi ugodnega počutja žvali - prepoved nekaterih sedanjih sistemov reje domačih žvali (npr. privezane svinje)

Tehnologije, ki upoštevajo razvoj po načelu trajnosti:
- ohranjanje okolja in obnovljivih virov (določila o obremenitvi pašnikov in obdelovalne zemlje z rejo domačih živali)
- ohranjanje plodnosti zemlje (raba živalskih odpadkov za gnojenje)
- ohranjanje biološke pestrosti (ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali, ....)

Tehnologije, ki dajo varne produkte in so sprejemljive:
- produkti brez residuov
- kvaliteta produktov
- javna mnenja (npr. transport klavnih živali - primer v EU)

Tehnologije, ki so gospodarne:
- gospodarska učinkovitost vlaganja v živinorejo bo odločala o gospodarski zanimivosti pridelave animalnih proizvodov

Tehnologije, ki upoštevajo mednarodne sporazume:
- Švica 1991: Skrb za zemljo - strategija za življenje po načelu trajnosti
- Brazilija 1992: Mednarodni sporazumi o ravnanjih za ohranitev okolja in preživetje človeštva

3.1.5. Bodoči razvoj prašičereje - primer Avstralije, splošna izhodišča in nekatera mnenja
Čeprav niso tako redke študije, ki skušajo ujeti in predvsem "uganiti" bodoči razvoj prašičereje, so možnosti predvidevanja zelo omejene. Pri tem pa se še posebej pogreša dela, ki bi podrobneje obravnavala trajnostno prašičerejo.
Primer Avstralije (Taverner, 1991)

Zaključki
Ni mogoče vedeti kako bodo ti politični, socialni in ekonomski pogoji vplivali na prašičerejo v naslednjem stoletju. Kakorkoli, možno je, da bo biotehnologija oskrbela prašičerejo z možnostmi in fleksibilnostmi za konkurečno prirejo prašičjega mesa in mesnih izdelkov v okviru zahtev tržišča.

Splošna izhodišča in nekatera mnenja
Drugi avtorji - Marbery (1994), Spinelli (1991), Meyer (1991), Gadd (1994) in drugi - v svojih študijah o bodoči prašičereji predvidevajo nadaljno koncetracijo reje prašičev, vključevanje novih znanj (posebej pogosto omenjajo biotehnologijo), ekološko in etološko sprejemljivo rejo, kvalitetno prašičje meso, boljšo produktivnost in večje zahteve trga. Predvidevajo tudi zmerno povečevanje svetovne prireje prašičjega mesa (različno v različnih delih sveta). Preživetje ekstenzivne prašičereje iščejo v izdelavi visoko kakovostnih izdelkov - Casabianca F. in sod. (1992) ter v drugih načinih prodaje kot je primer neposredne prodaje - Jerič (1995).