glej predavanje o krškopoljskem prašiču!

Listina iz let okoli 804
Urbarji
Listina iz let okoli 1300
Srednjeveške freske
žirovščina
Listina iz leta 1620
Svinjska ali prašičja pot
Zavetnik 
Imena krajev
Klanje prašičev  

---

 

Pasme in reja prašičev do druge svetovne vojne - do konca prejšnega stoletja je pri nas prevladovala pašna in predvsem individualna reja prašičev pri revnejših slojih, ki je bila sicer precej razširjena. Značilna je bila tudi reja prašičev na planinah, da so s pridom uporabili sirotko in in druge odpadke. Na območju Slovenije so bili prvotno prašiči, ki so bili črni, pa tudi črnopasasti, visokih nog, dobri predvsem za mast, počasno rastni in slabo rodovitni. Prvi so začeli pospeševati prašičerejo graščaki z uvozom plemenskih merjascev iz Anglije, med katerimi jih je bilo največ jorkširske pasme. Ob koncu 60. let prejšnega stoletja je začela kranjska kmetijska družba uvažati plemenske merjasce suffolk pasme, štajerska kmetijska družba pa plemenske merjasce pasme berkšir. Za nakup plemenskih merjascev sta družbi vsako leto namenjali določeno vsoto v svojih proračunih (Štefančič, 1951). Z merjasci teh angleških pasem in pozneje še s plemenskimi prašiči pasem nemška oplemenjena ter nemška plemenita (bela žlahtna) so v času pred prvo svetovno vojno oplemenjevali avtohtone pasme prašičev in jih načrtno razširjevali iz rejskih središč. Eno takih vzrejališč plemenskih prašičev je bilo v Valdeku na Štajerskem (Rohrman in Dular, 1905). Tržni pogoji so bili v času pred prvo svetovno vojno za prašičerejo ugodni, tako za klavne kot za plemenske prašiče. Samo okraj Ptuj je redno vsako leto izvozil nad 200 vagonov mladih prašičev. Glavna kupca za mlade plemenske svinje sta bili Istra in Tirolska (Oblak, 1938). Med obema vojnama se je prašičereja zaradi izgube avstrijskega trga zmanjšala. Na 1 km² površine je bilo na staležu 18.8 prašičev, na 100 prebivalcev 25.0 prašičev, na 100 ha kmetijske površine 36.0 prašičev in na 100 ha obdelovalne zemlje 94.9 prašičev. Največ prašičev so redili v okraju Ljutomer - 78 prašičev na 100 ha kmetijske površine. V tedanji dravski banovini so redili poleg manjšega števila domačega črnopasastega prašiča še pasmi nemška oplemenjena in nemška plemenita. Za pospeševanje prašičereje so denarno podpirali nabavo dobrih merjascev (Oblak, 1938).

Pasme in reja prašičev po drugi svetovni vojni - Po drugi svetovni vojni se je prašičereja sorazmerno hitro opomogla in razvijala na kmetijah. V letu 1959 je bilo na staležu 550000 prašičev in 98.8% na kmetijah. Z zgraditvijo prašičjih farm v letih 1958 do 1964 in uvozom moderne mesnate pasme prašičev švedska landrace v letu 1958 se je rejsko delo osredotočilo večinoma na farme ter se na kmetijah omejilo na licenciranje merjascev. Samo na območju Pomurja so v manjšem obsegu nadaljevali z rejskim delom s pasmo bela žlahtna tudi v široki reji. Zgraditev prašičjih farm je omogočila kontinuirano tržno prirejo klavnih prašičev, dala je znatne dopolnitve tedanjih tehnologij reje prašičev, omogočila je moderno selekcijo prašičev in bila spodbuda raziskovalnemu in strokovnemu delu na področju prašičereje. Testiranje prašičev na progenotestni postaji Prevoje (v letih od 1961 do 1972) in na testni postaji na farmi Ihan (od leta 1975 dalje), uvedba osemenjevanja svinj, načrtne raziskave križanj (proučenih je bilo 16 različnih kombinacij križanj), uvoz novih pasem za križanje (pietrain - leta 1964, belgijska landrace - leta 1964, large white - leta 1967, nemška landrace - leta 1968), izselekcioniranje tropasemskega križanja 12 x 55 in delitev selekcijskega dela so ukrepi, ki so v zgodnjih sedemdesetih letih precej vplivali tudi na pasemsko strukturo prašičev in na organizacijo prašičereje v Sloveniji. Leta 1974 je bil ustanovljen odbor za prašičerejo pri živinorejski poslovni skupnosti in uvedeno je bilo regresiranje nabave plemenskih prašičev. Odbor je sprejel selekcijski program za prašiče in postopek testiranja prašičev ter nato vodil in usmerjal razvoj prašičereje vse do leta 1992. V letu 1982 so za poskuse uvozili novi pasmi duroc in ponovno pietrain, s testiranjem prašičev (merjascev) pa so pričeli še na farmi Nemščak (1980), Ptuj (1986) in Podgrad (1989). Na farmah je od čistopasemskih prašičev še vedno največ prašičev pasme švedska landrace. Poleg tega imajo v manjšem obsegu predvsem za potrebe načrtnih križanj še pasme large white, nemška landrace, pietrain in duroc. Na večini farm in na prašičerejskih kmetijah že več kot dve desetletji uporabljajo za proizvodnjo pujskov svinje križanke linije 12 in merjasce nemška landrace, po letu 1982 pa tudi merjasce pasem duroc in pietrain. V široki reji z uporabo merjascev švedska in nemška landrace oplemenjujejo obstoječe populacije prašičev. Leta 1988 so bila ustanovljena prva tri vzrejna središča za plemenske prašiče na kmetijah na področju Pomurja. Sredi leta 1996 je skupaj 35 vzrejnih središč na kmetijah s skupno cca 776 čistopasemskih svinj. V Sloveniji so še ostanki avtohtone pasme krškopoljski prašič (Švajger in Bregar, 1991) in pasme bela žlahtna.