Na 59. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA smo pripravili predstavitev slovenskih tradicionalnih pasem prašičev, rejski program SloHibrid, ki vzdržuje osnovne populacije potrebnih čistih pasem za maternalne in terminalne pasme. Rejcem smo predstavili dobrobit za prašiče in izhodišča za gradnjo sodobnih hlevov. Tik pred izidom je knjiga o biovarnosti prašičev, ki jo posebej predstavljamo na sejmu. Na sejmu so predstavljena še druga področja, selekcija in plodnost prašičev, vzrejno središče za preizkus merjascev in drugo.
BIOVARNOST V PRAŠIČEREJI
Namen biovarnosti v prašičjereji je preprečiti vnos povzročiteljev bolezni v rejo in širjenje znotraj reje. Za izvajanje biovarnosti ni pomembna velikost reje, genotip prašičev, namen reje ali izobrazba rejca. Kontrolirati moramo vse možne poti okužbe, saj bo biovarnost uspešna le, če jo izvajamo dosledno. Učinek biovarnosti je težko izmeriti. Stroški za biovarnostne ukrepe se nam lahko zdijo ob sprejemljivem zdravstvenem stanju povsem nepotrebni. Vrednost biovarnosti spoznamo šele, ko je prepozno. Prepričani smo, da se je v tem primeru bolje učiti iz napak drugih. Tako smo našli podatek, da v Veliki Britaniji pričakujejo za vsak evro, porabljen za čiščenje in razkuževanje, prihranek 11 evrov v prireji. Vir okužb so lahko tudi bolne živali, zato je priporočljivo, da jih preselimo v poseben prostor za bolne živali, v katerem za obisk veterinarja uredimo poseben dostop od zunaj.
Zunanja biovarnost
Med najpomembnejšimi sanitarnimi ukrepi zunanje biovarnosti je zaščitna ograja, ki objekt za rejo prašičev loči od ostalega dvorišča ter hkrati omejuje dostop nezaposlenim, zaposlene pa prisili, da se držijo reda. Vir okužbe so lahko tudi kupljeni prašiči ali neurejen transport, zato za nalaganja ali razlaganja živali uredimo nakladalno rampo.
Sanitarni vozli so prehodi, ki so namenjeni ljudem pri vstopanju v in izstopanju iz hleva. Sanitarni vozel je učinkovit samo, če je edini prehod v ali iz hleva za rejca in domače, veterinarje, svetovalce, morebitne delavce in obiskovalce ter se izvajajo tudi vsi potrebni biovarnostni ukrepi.
Biovarnost vključuje tudi ukrepe za preprečevanje vnosa bolezni z drugimi vrstami domačih in divjih živali, ptičev, insektov, glodalcev in tudi družnih živali. Poleg neoporečne krme je za dobro zdravstveno stanje potrebno urediti oskrbo s pitno in tehnološko vodo uporabljati za čiščenje.
Biovarnost znotraj reje
Hlevi morajo biti dobro prezračeni in brez prepiha, vlage, prahu in škodljivih plinov, ki povzročajo živalim stres in so zato lahko manj odporne. Oddelek očistimo takoj po vsakem izseljevanju živali in ne šele tik pred naselitvijo novih. Kotci naj čakajo na uhlevitev očiščeni in razkuženi. Po čiščenju in razkuževanju pustimo prostor počivati. Poleti zadostuje 2 dni, pozimi pa raje počakamo 3 do 4 dni. K higieni pripomore tudi beljenje hleva z gašenim apnom ali cementnim premazom. Za zdravstveno stanje na farmi je pomembno ravnanje z živinskimi gnojili, z odpadno krmo in tekočinami, ureditev kanalizacije in odstranjevanje kadavrov. Upoštevati je potrebno tudi druge elemente, cepljenja, lokacijo in ureditev farme.
DOBROBIT IN SODOBNI HLEVI ZA PRAŠIČE
Prof. dr. Milena Kovač je v zvezi v uveljavitvijo dobrobiti prašičev v Sloveniji pojasnila: »Dobrobit prašičev je v tujini že uveljavljena praksa, ki je tudi ekonomsko nagrajena pri prodaji mesa. V Sloveniji so te prakse žal redkejše, saj ni interesa trgovin in potrošnikov.«
Dobrobit živali je zapleten, večplasten pojem z znanstvenimi, etičnimi, ekonomskimi, kulturnimi, socialnimi, verskimi in političnimi razsežnostmi. Skrb za dobrobit živali pomeni zagotavljanje njenih potreb in primernih pogojev reje. Prof. dr. Milena Kovač je pojasnila: »Žival se dobro počuti, če je zdrava, ji je udobno, je pravilno nahranjena in varna. Takrat lahko izraža prirojeno in njej značilno obnašanje. Posebej pozorni moramo biti, da ne trpi zaradi neprijetnih stanj, kot so bolečina, strah, stiska, žeje in lakote.«
Enota za prašičjerejo, ki deluje v okviru Katedre za znanosti o rejah živali na Oddelku za zootehniko, je pri dobrobiti prašičev na sejmu AGRA predstavila igrala za prašiče ter opozorila na krajšanje repov, ki je bil v preteklosti ukrep za preprečevanje kanibalizma.
REJSKI PROGRAM SloHibrid
Naloga slovenskega selekcijskega programa je izboljševanje maternalnih in terminalnih genotipov plemenskega podmladka. Tradicionalno se pasme uporabljajo kot starši in stari starši za prirejo tro- ali štiripasemskih pitancev. Osnovni koraki pri tem so preizkusi prašičev, kontrola prireje, izračun plemenskih vrednosti in določanje kakovostnih razredov, da rejci hitreje prepoznajo njihovo kakovost. Ker so populacije majhne, je tudi omejen in načrtoven uvoz genetskega materiala, z namenom preprečevanja parjenja v sorodu. Pri avtohtoni in vseh sodobnih pasmah je potrebno skrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti znotraj populacij z načrtnim izvajanjem parjenj. Pri selekciji prašičev vključujemo tudi genomske informacije.
Rejski program SloHibrid tako vzdržuje in izboljšuje osnovne populacije potrebnih maternalnih in terminalnih pasen. Prof. dr. Milena Kovač je povedala: »V slovenski selekcijski program so vključene tri slovenske tradicionalne pasme, kot maternalne pasme uporabljamo pasmi slovenska landras (11) in slovenski veliki beli prašič (22), slovenski mesni landras (55) pa je v zadnjem času namenjen predvsem vzreji termalnih merjascev križancev.« Na posterjih sta prikazani še tujerodni terminalni pasmi pietren (44) in pasma durok (33) ter hibrid 54.