STROKOVNO

  • Rejski program


  • Rejski program SloHibrid je zasnovan na območju Slovenije. Izvaja se na farmah in na kmetijah. Za kmetije je vzpostavljena vzreja plemenskega podmladka na vzrejnih središčih. Vzdržujemo osem nukleusov. Osnova rejskemu programu sta tropasemsko in štiripasemsko križanje. Podatke za genetsko vrednotenje zbiramo pri razmnoževanju, vzreji merjascev in mladic. Pri merjascih vzamemo tudi vzorec tkiva za morebitno preverjanje porekla in genetsko preveritev občutljivosti na stres. Plemenske vrednosti napovedujemo po metodi mešanih modelov in jih uporabljamo za izračun agregatne genotipske vrednosti.

  • Selekcijska piramida tradicionalnih pasem in hibridov


  • Selekcija je proces izbiranja živali, za katere želimo, da bi bile starši naslednji generacij. Cilj pri tem je selekcijski napredek. Za doseganje največjega napredka, mora selekcija temeljiti na selekcijskih kriterijih, tako imamo jasno določeno, katere lastnosti želimo pri živalih izboljšati. Med lastnostmi plodnosti in pitovnimi lastnostmi obstajajo negativne povezave. To pomeni, da če bomo dajali pri isti pasmi večji poudarek eni skupini lastnosti, bomo dosegli nasprotni učinek pri drugi skupini lastnosti, če pa bomo selekcionirali na obe skupini lastnosti, bomo sicer pri obeh dosegali napredek, a ne bo velik. Rešitev iz te “selekcijske zagate” je načrtno križanje. V prašicereji se že od 60-ih oz. 70-ih let prejšnjega stoletja uporablja križanje, še dalj časa pa se križanja poslužujemo pri rastlinski proizvodnji. Križanje je postopek, pri katerem parimo dve pasmi ali liniji, pri čemer izkoriščamo prednost heterozisa (hibridni vigor) in komplementarnosti. Rezultat načrtnega križanja so križanci oz. s tujko hibridi. Heterozis dobimo, če dosegajo križanci boljše rezultate prireje kot je povprečje njihovih staršev. Tako je npr. za križanke 12 znano, da imajo boljše rezultate pri plodnosti kot izhodiščni starševski pasmi. Komplementarnost pasem je druga prednost pri križanju, ko na eni strani selekcioniramo t.i. maternalne pasme na dobre lastnosti plodnosti, medtem ko t.i. terminalne pasme selekcioniramo na dobro rast in klavno kakovost.

    V Rejski program za prašiče SloHibrid sta kot maternalni pasmi vključeni slovenski landrace - linija 11 in slovenski veliki beli prašič. Hibrida 12 in 21 sta moderna maternalna hibrida, kar pomeni, da so svinje matere pitancev. Hibridne svinje pripustimo s kakovostnimi plemenjaki terminalnih pasem pietrain , slovenski landrace - linija 55 ali hibrida 54.




    Lahko si izdelate tudi svojo 3D piramido (klikni).



    Trulli
  • Selekcija in opis avtohtone pasme


  • Selekcija je proces izbiranja živali, za katere želimo, da bi bile starši naslednji generacij. Cilj pri tem je selekcijski napredek. Za doseganje največjega napredka, mora selekcija temeljiti na selekcijskih kriterijih, tako imamo jasno določeno, katere lastnosti želimo pri živalih izboljšati.

    Krškopoljski prašič je edina slovenska avtohtona pasma prašičev. V starejših zapisih v literaturi je imenovan tudi kot črnopasasti, ali samo pasasti oziroma prekasti (tudi prekec). Ime pasme je vezano na jugovzhodni del Dolenjske, kjer se je pasma razvijala in ohranila vse do danes. Reja krškopoljskih prašičev je bila v preteklosti usmerjena v prirejo pujskov za prodajo. Reje so bile majhne in niso imele zadostnih površin, da bi lahko spitale prašiče. Kupljene pujske so kupci spitali za samooskrbo, zaželena je bila predvsem mast. Podobno težko je tudi dandanes dobiti pitanca krškopoljske pasme.
    Več o avtohtoni pasmi krškopoljski prašič.