Podelitev priznanj za zgledne reje 2021

je v letu 2021 prejela kmetija Kamenik iz Loč. Kmetija v zadnjih letih dosega zgledne rezultate ter jih izboljšuje. Mladi prevzemnik in njegovi domači skrbijo, da so hlevi urejeni, svinje in pitanci pa zgledno oskrbovani. Imajo načrte o novogradnji, kmetija pa se lahko pohvali tudi z odličnimi domačimi izdelki. Radi sprejmejo in pogostijo skupine, ob tem pa si lahko gostje iz varne razdalje ogledajo prašiče. S povprečno 24 plemenskimi svinjami dosega 1,6 gnezd na svinjo letno. Ob rojstvu imajo 9,6 živorojenih pujskov na gnezdo, ob odstavitvi pa 7,5 pujskov.

v letu 2021 prejme kmetija Selič iz Laškega, ki ima v svoji čredi v letu povprečno 2,8 plemenskih svinj z 1,9 gnezdi na leto. Dosegajo 9,60 živorojenih oz. 7,93 odstavljenih pujskov na gnezdo. Kljub težavam zgledno skrbijo za prašiče in spremljajo prirejo. Letno je na svinjo odstavljenih 15,1 pujskov, za katere porabijo 18,6 krmnih dni.

za zgledno rejo krškopoljskih prašičev prejme kmetija Dežman. Kmetija se s povprečno 3,5 plemenskimi svinjami že vrsto let uvršča med zgledne reje. Dosega tudi za krškopoljskega prašiča solidno velika gnezda z 10,08 živorojenimi in 9,50 odstavljenimi pujski na gnezdo. Trenutno je ravno v času večje obnove plemenske črede in z pomlajeno čredo dosega le 1,3 gnezda in 13,0 odstavljenih pujskov na svinjo letno. Običajno, ko so v čredi pretežno stare svinje, je rezultat znatno boljši. Kljub temu pa je v njegovem hlevu kar polno tekačev.

Vzorčne kmetije so reje, ki sodelujejo v kontroli prireje plemenskih svinj. Njihovi podatki so dragoceni, ker pomenijo preizkus plemenskega podmladka v proizvodnih razmerah, reje, ki pa se oskrbujejo s plemenskim podmladkov iz drugih rejskih programov, s tem dajejo enkratno možnost preverjanja uspešnosti plemenskih živali iz različnih virov. Reje ocenjujemo na osnovi rezultatov prireje, in sicer so prve štiri kategorije iste kot pri vzrejnih središčih. Preverjamo pa tudi uspešnost oplojevanja, delež najštevilčnejših priporočenih kombinacij parjenj, oskrba s preizkušenim plemenskim podmladkom ustreznega genotipa, število klavnih trupov kategorije 2 in 3B na stalež plemenskih svinj. Ob ogledu se ocenjujejo iste kategorije kot pri vzrejnih središčih in se pri tem upošteva vloga rej v rejskem programu (pitovne reje - reje za prirejo pujskov za pitanje in pitanje).

je pri vzorčnih kmetijah prejela kmetija Matjašič iz Gibine, ki je s pošiljanjem podatkov začela v letu 2016 in v zadnjih letih dosega zgledne rezultate ter jih izboljšuje. Na kmetiji so se odločili za pettedenski proizvodni ritem. Tako se lahko dovolj dobro posvetita posameznim kategorijam prašičev, lažje oblikujeta skupine plemenskih svinj in odstavljenih pujskov, bolje skrbita za higieno. Zatrjujeta, da imata tako manj dela, imata boljši pregled nad živalmi, družina pa najde več časa tudi zase. Skrbijo za biovarnost. Osnovna čreda na kmetiji obsega 37 plemenskih svinj, ki imajo povprečno 2,2 gnezdi letno. Na svinjo odstavijo 25,8 pujskov letno, na pujska pa porabijo le 14,2 krmnih dni. Vse plemenske mladice izvirajo iz enega vzrejnega središča so maternalnega hibrida 12 in ni prav nič nenavadno, da so rezultati boljši kot v izvorni reji s čistopasemskimi svinjami.

je prijela tudi kmetija Rola iz Spodnjih Žerjavcev. Rejka ima dober pregled nad čredo, dobro pozna svojo rejo in je rada med njimi. V reji dosegajo dobre rezultate s skupno 24 plemenskimi svinjami. Svinje prasijo v povprečju 2,3 krat letno. Na svinjo v letu odstavijo 26,8 pujskov, za katere porabijo 13,6 krmnih dni. Večino prašičev prodajo po končani vzreji.

prejme vzorčna kmetija Kac iz Miklavža na Dravskem polju. Na kmetiji skrbijo, da so hlevi urejeni, svinje in pitanci pa zgledno oskrbovani. Vsakodnevno skrbijo za biovarnost. Dosegajo 2,2 gnezd na svinjo letno. V svoji čredi imajo 51 plemenskih svinj. Proizvodni rezultati so izvrstni, saj priredijo kar 24,8 odstavljenih pujskov na svinjo letno. So ena od tistih rej, ki želijo povečati udobje prašičev in svoje delovne pogoje, a že več let čakajo, da dobijo gradbeno dovoljenje. Kmetiji smo hvaležni za sodelovanje, želimo jim krajše čakalne dobe in jim iskreno čestitamo za dosežene rezultate!

si je med vzorčnimi kmetijami tudi to leto zaslužila kmetija Brumec iz Slovenske Bistrice. Gospodarja kmetujeta napredno: s tritedenskim ritmom odstavljanja dokazujeta, da proizvodni ritem tudi na slovenskih kmetijah prinaša prednosti. Z veseljem povesta, da lahko tako bolje opravita delo. Izvajata stroge biovarnostne ukrepe ob vstopu v rejo in tudi znotraj reje. Nakupljene mladice uvedeta v čredo preko karantene. Presenetljivo dobro poznata rezultate in iščeta, kje jih lahko izboljšata. Rezultati na kmetiji so odlični. Brumčeva verjameta, da dobro počutje prašičev pomembno tudi za zadovoljstvo gospodarja. Zato sta odstavljenim in brejim svinjam zgradila razkošna bivališča z veliko površine in slame. Novosti uvajata premišljeno in vztrajno. Včasih jima načrte malo zagreni občinska birokracija. Na kmetiji je vse narejeno »po knjigi« in v premišljenih korakih, rezultate pa dosega s slovenskimi plemenskimi živalmi iz vzrejnega središča na Univerzi v Mariboru. V čredi imata kar 96 plemenskih svinj, ki imajo povprečno 2,4 gnezda letno. Dosegajo tudi izvrstne rezultate, saj imajo kar 25,8 odstavljenih pujskov na svinjo letno, za katere porabijo 14,1 krmnih dni.

Pri vzrejnih središčih preverjamo gospodarnost prireje pujskov, in sicer s številom krmnih dni na živorojenega pujska (lastno ceno) ločeno pri mladicah in starih svinjah, preživitveno sposobnost pujskov posredno izražamo s številom krmnih dni na odstavljenega pujska. Ker je cena krmnega dne trenutno 3 €, lahko enostavno dobimo tudi lastno ceno v denarni enoti. Ocenjuje se remont starih svinj, dnevni prirast v preizkusu, število preizkušenih potomcev na staro svinjo letno, delež prodanega plemenskega podmladka primerne kakovosti, delež dogovorjenih kombinacij parjenj ter velikost in izenačenost primerjanih skupin. Rejce razvrstimo po vsakem kriteriju od najboljšega do najslabšega rezultata in jim podelimo točke od 10 (najboljše) do 1 (najslabše), korak pa je odvisen od števila rej, ki so prišle v drugi krog. V naslednji korak gredo reje, ki dosežejo vsaj 60 točk. V tretjem krogu smo v reji ocenjevali izvajanje rejskih ukrepov (označevanje, preizkusi, dokumentacijo), splošno oceno zunanjosti in oskrbo živali, izvajanje biovarnosti ter ureditev kmetije in svinjakov. V letošnjem letu zaradi biovarnosti ljudi in prašičev, obiskov ni opravila komisija, ampak sodelavca selekcijske službe na Enoti za prašičerejo in domačega zavoda. Primerjave bi lahko bile pristranske, ker ni bilo iste ekipe. Zato smo se odločili, da preverimo predvsem, da so področja primerno opravljala, nismo pa popravljali. Tako je obveljala razvrstitev na osnovi rezultatov prireje, kakovosti in obsega rejskega dela.

v letu 2021 prejme vzrejno središče Kuzmič s statusom nukleus za pasmo slovenski landras. Med zgledne reje se pogosto uvrščajo. Pri njih smo navajeni trdega in vestnega reda, svinj v dobri kondiciji in urejenosti reje. Na Goričkem so težko pridobivali gradbena dovoljenja za povečevanje prireje in izboljšanje pogojev za prašiče, kar so reševali na svojevrsten način. Zavedajo se tudi pomena biovarnostnih ukrepov in ukrepov za dobro počutje živali. Z mlado družino in trdno pomočjo staršev postopoma izboljšujejo tudi rezultate prireje. Kakovostne so tudi njihove čispasemske svinje, zato želimo, da se z njimi redno in v večjem obsegu oskrbujejo vzrejna središča za vzrejo hibrida 12. Osnovna čreda obsega 54 plemenskih svinj, pri katerih odstavijo 21,2 pujskov na svinjo letno in zanje porabijo 17,2 krmnih dni. Na leto prodajo 4,6 od skupno 5,4 preizkušenih mladic na staro svinjo.

za zgledno vzrejno središče prejme Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede iz Hoč, ki vzreja plemenske mladice hibrida 12. V reji že vrsto let dosegajo zgledne rezultate pri plodnosti plemenskih svinj, imajo tudi zgledno urejeno vzrejo plemenskih mladic. Uvrščajo se med vzrejna središča z večjim številom prodanih mladic. Glede na stalež svinj prodajo kar 6,4 mladice letno. Dosegajo tudi dobre proizvodnje lastnosti, saj imajo letno kar 29,0 živorojenih ter 24.9 odstavljenih pujskov na svinjo. Za odstavljene pujske porabijo okvirno 14,6 krmnih dni. Med nagrajenimi vzorčnimi kmetijami so tudi kupci njihovih plemenskih živali.

za zgledno vzrejno središče v letu 2021 prejme tudi kmetija Vauhnik iz Rač. V opazovanem enoletnem obdobju so v povprečju prodali 4,8 mladic na svinjo letno. Držijo se klasične kontinuirane prireje. Hlev je preprosto urejen, a tudi v manj razkošnih pogojih dosegajo živali zgledne rezultate. Odstavljen pujsek na kmetiji stane 13,8 krmnih dni, kar pomeni, da odstavijo kar 26,4 pujskov na svinjo letno. V reji s 33 plemenskimi svinjami dosegajo solidne rezultate pri plodnosti že vrsto let, izboljšanje bi lahko pričakovali le s prehodom na večtedenski proizvodni ritem, ki omogoča dobro pripravo plemenskih svinj na pripust in omogoča rejcu dober pregled nad dogajanji v posamezni fazi prireje. Na kmetiji imajo zgleden odnos do živali. Nekateri kupci plemenskih živali so vključeni v kontrolo prireje in dosegajo odlične rezultate prireje.

za zgledno vzrejno središče prejme kmetija Galunder iz Veržeja. Kmetija se tudi z mlajšim gospodarjem že vrsto let uvršča med zgledne reje. Na kmetiji dosegajo zgledne rezultate prireje pri večini gospodarsko pomembnih lastnosti. Tako dosegajo 28,2 živorojenih oz. 25,2 odstavljenih pujskov na svinjo letno. Izstopajo tudi po urejenosti hlevov in zgledni oskrbi živali. Da bi pri vzreji imeli večji izplen pri odbranih mladic, jim takoj po rojstvu zaščitijo seske. Na kmetiji občasno vzrejajo tudi čistopasemske merjasce. Ker ima kmetija status nukleusa za maternalno pasmo slovenska landras, bi si želeli, da bi tudi pri njih bilo več povpraševanja po čistopasemskih mladicah. Med kupci so rejci z zglednimi rezultati, kar dokazuje, da zgledno izvajajo selekcijska dela.