Zgledna vzrejna središča
Sedaj že tradicionalno izbiramo zgledna vzrejna središča, ki skrbijo za populacijo sodobnih pasem po načelih rejskega programa SloHibrid. Naloga vzrejnih središč je vzdrževanje čistopasemskih svinj in vzreja plemenskega podmladka. Rejci zapisujejo dogodke v plemenski čredi, s katerimi izračunavamo genetske vrednosti za lastnosti plodnosti, in opravljajo preizkus na pitovne in klavne lastnosti. Prašiči, namenjeni plemenski vzreji, so označeni z ušesno številko, za plemenski podmladek pa kupci dobijo tudi zootehniško spričevalo s prilogo.
Priznanje za zgledno vzrejno središče dobijo reje, ki kršijo zakonskih določil, ki se tičejo reje prašičev, in določil rejskega programa SloHibrid. Razvrščamo jih po produktivnosti črede, številu vzrejenega, preizkušenega in prodanega plemenskega podmladka na svinjo letno. Ocenjujemo tudi pasemsko strukturo plemenske črede, izvajanje načrtnih parjenj, izvajanja biovarnosti, urejenosti hleva in oskrbi prašičev. Po kriterijih, ki veljajo že več let, se med zgledna vzrejna središča uvrščajo reje z odlično produktivnostjo čred in z več prodanimi plemenskimi mladicami. Kupci, ki so vključeni v kontrolo prireje, pa se tudi uvrščajo med zgledne vzorčne kmetije, kar je dokaz, da se na vzrejnih središčih dobro dela.
Za izboljšanje domačih populacij prašičev posameznih pasem in hibridov smo vzrejnim središčem naložili dolžnosti, a njihovo delo ne bo prineslo napredka, če plemenske mladice ne bodo vključene v plemenske črede na proizvodnem nivoju, kjer se vzrejajo pujski za pitanje. V Sloveniji vzrejene plemenske mladice so preverjeno kakovostne in imajo konkurenčno prednost pred mladicami iz tujih populacij, ker so prilagojene okolijskim razmeram in vsakodnevnim navadam rejcev. Razdalje med prodajalcem in kupcem absolutno ne nakazujejo nujno razlik v okolju, za prašiče so bolj pomembna razlike v uhlevitvi in oskrbi. število vzrejnih središč je majhno in so zelo podobna po kakovosti, zato je izbor najboljših rej postal že kar zahteven.
Vzrejno središče Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru
Zlato priznanje je prejelo vzrejno središče na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, ki se je vključila v kontrolo prireje leta 1998 in leto kasneje pridobila status vzrejnega središča. V zadnjem obdobju so zgledno uredili tudi vodenje rejske dokumentacije in ustalili rejska opravila. S tem je postala večkratna prejemnica priznanj za zgledno rejo. Na leto proda največje število plemenskih mladic na svinjo. V reji dosegajo zgledne rezultate pri plodnosti plemenskih svinj že vrsto let. V preteklem letnem obdobju je bilo v gnezdu 14,4 rojenih pujskov in 9,4 odstavljenih. Svinje prasijo v povprečju kar 2,6-krat in za odstavljenega pujska porabijo okvirno 14,6 krmnih dni. Skrbno spremljajo zdravstveno stanje v čredi in o tem obveščajo službo in kupce, saj se zavedajo nujnosti izvajanja biovarnostnih ukrepov. Med zglednimi vzorčnimi kmetijami, ki sodelujejo v kontroli prireje, se redno uvrščajo tudi kupci njihovih plemenskih živali, kar dokazuje, da so plemenske mladice kakovostne.
Oskrbovalcem čestitamo, da so rezultati prireje tako dobri in želimo, da bodo pri vzreji plemenskega podmladka tudi v nadaljevanju uspešni. Upamo, da se bo tudi v javnih inštitucijah našel sistem, da bo reja lahko sodobno urejena in tako tudi po opremljenosti in ne samo oskrbi vzor šolajoči se mladini.
Vzrejno središče Galunder
Priznanje za zgledno rejo že več let zapored in tudi letos prejme kmetija Galunder iz Veržeja, ki je znana po vzreji plemenskega podmladka že zelo dolgo. V 90-tih so zamenjali pasmo, dobre rejske navade pa so ohranili in nadgradili. Med strokovnimi službami je reja prepoznana kot zelo vestna pri vodenju dokumentacije, izvajanju preizkusov, pri biovarnosti in oskrbi prašičev. Na kmetiji dosegajo zgledne rezultate prireje pri večini gospodarsko pomembnih lastnosti in jih vsako leto vsaj nekoliko izboljšajo. V zadnjem obdobju so zmanjšali izgube pujskov in sedaj odstavijo že 11 pujskov na gnezdo. Pri plodnosti znajo pravočasno odpraviti težave, saj jim svinje v povprečju prasijo 2,4-krat letno. Tako imajo več kot 25 odstavljenih pujskov na svinjo letno. Po dolgem času je družina Galunder pravzaprav vesela, da jih je ena reja prehitela in so letos prejemniki srebrnega priznanja. Izstopajo tudi po urejenosti hlevov in zgledni oskrbi živali. Po svinji so v preteklem enoletnem obdobju prodali 6,4 plemenskih mladic, na kmetiji pa občasno vzrejamo tudi merjasce maternalnih pasem. Na kmetiji prisluhnejo potrebam kupcev in po naročilu pripravijo tudi večje skupine mladic. Med rednimi kupci so rejci z zglednimi rezultati. Oče je že več let tudi predsednik upravnega odbora rejske organizacije.
Galundrovim se strokovne službe za delo s prašiči in zanesljivost pri rejskem delu zahvaljujemo in iskreno čestitamo za dosežene rezultate!
Vzrejno središče Kuzmič
Tretje mesto in s tem bronasto priznanje za zgledno vzrejno središče s statusom nukleus za pasmo slovenski landras prejmejo Kuzmičevi iz Nuskove. Med zgledne reje ali pa tik po njimi se uvrščajo že več let zapored. V družini si delo pri prašičih delijo, pri delu pa sodeluje že mlajša generacija. Pri njih smo navajeni reda, trdega dela, svinj v odlični kondiciji in urejenosti v hlevu. Pred ogledi hlevov si ne delajo skrbi, saj zadostuje, da je hlev v stanju tak kot vsak drugi delovni dan. Rezultate prireje so v zadnjih dveh letih izboljšali. V gnezdu imajo več kot 12,5 rojenih pujskov, odstavijo pa 9,6 pujskov na gnezdo. Dosegajo 21,6 odstavljenih pujskov na svinjo letno. Imajo nekoliko večji obseg remonta v čredi, kar bi bilo za nukleuse tudi zaželeno. V zadnjem enoletnem obdobju so prodali 6,1 plemenskih mladic na svinjo letno, kupci se vračajo in, kar je najpomembnejše, so med njimi rejci, ki so že bili uvrščeni med zgledne reje. Na kmetiji bi naj opravili nekaj več čistopasemskih parjenj za lastno obnovo in vzdrževanje staleža kakovostnih plemenskih svinj na vzorčnih kmetijah. To je reja na področju zavarovanega območja Natura 2000, zato imajo pogosto težave, ko iščejo soglasja za urejanje hlevov za prašiče. Ker se zavedajo pomena biovarnosti, dobrega počutja živali in varovanja okolja, upamo, da bodo našli način, da bo tudi reja zavarovana in se bo lahko tudi vnaprej razvijala.
Kuzmičevim se strokovne službe za sodelovanje v rejskem programu SloHibrid, za njihovo skrb za pasmo slovenski landras, za odnos do prašičev in okolja zahvaljujemo in iskreno čestitamo za uspeh v reji!
Zgledne vzorčne kmetije
Priznanja podelimo tudi zglednim vzorčnim kmetijam, ki so vključene v kontrolo prireje. To samo pomeni, da rejci spremljajo potek plodnosti svinj v svojih rejah, podatke zapisujejo zase in jih tudi odstopijo strokovnim službam. Na podlagi poslanih podatkov v strokovnih službah naredimo obdelavo plodnosti v rejah, primerjalne analize plodnosti med rejami, podatke pa uporabimo tudi genetskem vrednotenju plemenskega podmladka na vzrejnih središčih in plemenskih prašičev v vseh rejah v kontroli. Obiski strokovnih služb služijo predvsem pomoči pri presoji rezultatov prireje, svetovanju glede možnosti izboljšanja rezultatov ali priložnost za razvoj kmetije. Strokovne službe z obiski pridobimo vpogled v tehnologijo in oskrbo prašičev na naših kmetijah. S tem lahko iščemo rešitve glede dobrobiti, varovanja okolja, obnove plemenske črede ipd., ki so v naših rejah izvedljive.
Pri vzorčnih kmetijah smo še bolj osredotočeni na gospodarnost reje tako pri plemenskih svinjah kot rastočih prašičih. Vključena je produktivnost plemenskih svinj, uspešnost oplojevanja, kombinacije parjenja, rezultati, doseženi na liniji klanja, urejenost hleva in oskrba prašičev. Letošnja priznanja so dobili rejci, ki izvajajo pet-, tri- ali eno-tedenski proizvodni ritem. Znano je, da pregled doječih svinj pred odstavitvijo, sinhronizacija odstavitev, priprava odstavljenih svinj na pripust in nekaj več udobja za svinje izboljša rezultate prireje, kar se potrjuje tudi v naših razmerah.
Vzorčna kmetija Brumec
Letos si je ponovno prislužila zlato priznanje za zgledno rejo vzorčna kmetija Brumec iz Slovenske Bistrice. Gospodarja kmetujeta napredno: s tritedenskim ritmom odstavljanja dokazujeta, da proizvodni ritem tudi na večjih kmetijah v slovenskem merilu prinaša prednosti. Z veseljem povesta, da lahko tako bolje in hitreje opravita delo, hkrati pa jima ostane več časa za njune hobije. Izvajata stroge biovarnostne ukrepe ob vstopu v rejo in tudi znotraj reje, čistoča v hlevih je presenetljiva. Nakupljene mladice uvedeta v čredo preko karantene, čeprav se z njimi oskrbujeta iz ene reje. Nič ne prepustita naključju, zato že nekaj let odstavijo več kot 24 pujskov na svinjo letno. Na liniji klanja ima v preteklem letu ocenjenih 1800 trupov in pri masi trupov 94,7 kg znaša mesnatost 62,1 %. Kar 81 % trupov je bilo uvrščenih v tržni razred S. Rejec ima za prodajo sklenjeno pogodbo z zadrugo, velika škoda pa je, da je kar polovica pitancev prodanih v sosednjo Avstrijo. So kmetija, ki je prirejo svinj spremljala na karticah že pred vključitvijo v kontrolo prireje. Njuno znanje in način reje se pokažeta tudi, kadar predstavita rejo študentom. Gospodarja presenetljivo dobro poznata rezultate in iščeta, kje jih lahko izboljšata, čeprav so že sedaj odlični. Brumčeva verjameta, da dobro počutje prašičev pomembno tudi za zadovoljstvo gospodarja. Zato odstavljenim in brejim svinjam gradijo razkošna bivališča z veliko površine in slame. Novosti uvajata premišljeno in vztrajno. Na kmetiji je vse narejeno »po knjigi« in v premišljenih korakih, rezultate pa dosega s slovenskimi plemenskimi prašiči. Tudi Brumčevim načrte prekriža občinska birokracija, ki se obotavlja pri izdajanju gradbenih dovoljenj in to ne glede na to, ali želita za svoje prašiče več udobja ali želita širiti prirejo.
Gospodarjema se zahvaljujemo za sodelovanje in iskreno čestitamo za dosežene rezultate!
Vzorčna kmetija Matjašič
Vzorčna kmetija Matjašič iz Gibine je dobila srebrno priznanje. Podatke redno pošiljajo za potrebe napovedovanja plemenskih vrednosti in druge potrebe rejske organizacije. Rejec pa rad preveri rezultate prireje iz naših analiz, če so skladni z njegovimi izračuni iz glave. Pri svojem delu so zelo uspešni, saj se s prirejo uvrščajo med najboljše reje prašičev vrsto let. In se. Reja je manjša in odločili so se za pettedenski proizvodni ritem. Tako se lahko dovolj dobro posvetijo posameznim kategorijam prašičev, lažje oblikujejo skupine plemenskih svinj in odstavljenih pujskov, bolje skrbijo za higieno in biovarnost. Zatrjujejo, da imajo tako manj dela, boljši pregled nad živalmi, družina pa najde več časa tudi zase. Del hlevov je grajenih po principu nizkoenergetskih hlevov, z veliko površine na žival, dostopom na izpust, kjer imajo dostop do svežega zraka in naravne osvetlitve. Rezultati plodnosti so odlični. Dogovorjeno število pitancev pita na večjo maso za kupce na Primorskem. Vse plemenske svinje so maternalnega hibrida 12, izvirajo iz enega vzrejnega središča in ni prav nič nenavadno, da so rezultati boljši kot v izvorni reji s čistopasemskimi svinjami. Družina dokazuje, da se z vestnim delom tudi v manjši reji lahko dosežejo zgledni rezultati, ki dajejo tudi primeren dohodek. Pripravljeni so svoje izkušnje deliti tudi z drugimi prašičerejci in študenti.
Strokovne službe želimo, da na kmetiji Matjašič ohranijo pozitivno energijo, želimo jim še več uspehov in tudi nekaj sreče. Za dosedanje delo pa jim iskreno čestitamo!
Vzorčna kmetija Meolic
Tudi vzorčna kmetija Meolic se je že uvrstila med zgledne reje, včasih pa so obtičali tik pod najboljšimi. V kontrolo prireje je pristopila pred dobrimi 30 leti. Nekaj časa so imeli status vzrejnega središča za hibrid 12, ko pa so povečali stalež plemenskih svinj, pa so ohranili vzrejo plemenskih mladic za lastne potrebe ter preusmerili v vzrejo pujskov za pitanje in pitanje prašičev. Je ena od rej, ki vzredi tekače z lastno plemensko čredo in jih tudi uspešno spita. Velik delež prašičev prodajo na linijo klanja v Sloveniji. Pogodbo imajo sklenjeno z eno od klavnic in upamo, da bo tako tudi ostalo. Na liniji klanja je v preteklem letu ocenjenih 2330 trupov pri povprečni masi 85,5 kg znaša mesnatost 62,2 %. Kar 82 % trupov je bilo uvrščenih v tržni razred S. V zadnjem obdobju se je postopoma povečevala tudi prireja pujskov na račun velikosti gnezda, izboljšali pa so tudi prirejo pujskov na svinjo letno. Med kmetijami je to večja reja, ki je v zadnjem času povečala kapacitete, vgradila sodoben način krmljenja in uredila sodoben zaprt sistem reje prašičev. Izvajajo tritedenski proizvodni ritem, ki omogoča oskrbo svinj in pitancev po potrebah. Prašiče dobro oskrbujejo, skrbijo za biovarnost in dobro počutje prašičev. Več let sodelujejo pri KGZS, na njihovem območnem zavodu in tudi v rejskem društvu.
Strokovni sodelavci pri rejskem programu SloHibrid smo jim hvaležni za sodelovanje in iskreno čestitamo za dosežene rezultate.
Zgledna vzrejna središča krškopoljskega prašiča
Kriteriji pri rejah krškopoljskega prašiča so nekoliko drugačni kot pri sodobnih pasmah. To je tudi razumljivo, saj je prvi namen reje ohranjanje pasme. Med cilje sodi tudi zmerna prireja, saj tudi avtohtonim pasmam zagotavlja dolgoročni obstoj le tržna niša. V manjših rejah je zavedanje o spremljanju in zbiranju podatkov nekoliko drugačno. Rejcem včasih zadostujeta spomin in zapis na koledarju, tak način pa ne izpolnjuje zadostno mero točnosti podatkov. Nagrajeni rejci se morajo držati zootehniške in veterinarske zakonodaje ter pravil rejskega programa. Čeprav smo šele pričeli s preverjanjem pravilnosti vodenja dokumentacije (zapise o starševstvu) tudi z genotipizacijo, smo rejce, ki smo jim zaradi površnosti ali prebrisanosti zavrnili starše pri potomcih v preverjanju, izključili že v prvem koraku. V prvem koraku so izključene reje brez merjasca, reje, ki redijo tudi druge pasme prašičev, reje, ki pripuste pošiljajo z zamudo ali reje, ki daljše obdobje niso poslale nobenega podatka.
Vzrejno središče Selič
Kmetija Seličevih si je zaslužila zlato priznanje. Leži na hribovitem območju, pogoji za kmetovanje so izredno težki in zato cenimo vztrajnost družine, da tam živi in skrbi za ohranjanje naše naravne in kulturne dediščine. Vsak kmet doprinese v naše razgibano podeželje tako lepe zaplate zelenih travnikov in strmih pašnikov. Seličeva kmetija je mešana, redijo konje in slovensko cikasto govedo, ukvarjajo pa se tudi s čebelarstvom. Včasih so na hribovskih kmetijah redili še po nekaj prašičev, da je bilo na voljo meso za družino in dninarje. Kljub pomanjkanju njivskih površin gospa Magdalena skrbi za merjasca, dve ali tri svinje in njihove potomce. Na kmetiji skrbno vodijo dokumentacijo. Reja prašičev je urejena in prašiči so dobro oskrbovani. Po vsakem obisku in razgovoru so pripravljeni sprejeti priporočila, ki bi izboljšala prirejo.
Gospe Magdaleni se zahvaljujemo za vestno opravljanje rejskega dela in ji tudi čestitamo za zgledne rezultate!
Vzrejno središče Kamenik
Srebrno priznanje za zgledno rejo krškopoljskega prašiča so prejeli tudi na kmetiji Kamenik. Tudi kmetija Kamenik leži v hribih. Odločili so se, da bodo kmetijo usmerili v rejo prašičev in za območje z omejenimi dejavniki izbrali krškopoljskega prašiča. Prašiči se na kmetiji Kamenik dobro počutijo, tako je prireja pujskov zgledna. Za pitanje so uredili veliko ograjeno površino v strmem delu kmetije, kjer imajo prašiči veliko možnosti gibanja, v “zatočišču” pa imajo urejeno krmljenje. Morda bi s paličastimi pregradami omogočili mlajšim prašičem, da jih krmijo po volji. Imajo registrirano predelavo, izdelke lahko tržijo kot mesnine krškopoljskega prašiča pod lastno oznako Čunkodar. Kljub obilici dela na kmetiji, pri prašičih, predelavi in sprejemu obiskovalcev vedno najdejo čas za sodelovanje pri vodenju rejske organizacije in drugih aktivnostih rejskega društva.
Kmetiji Kamenik se zahvaljujemo za vestno rejsko delo pri ohranjanju krškopoljskega prašiča in jim za dosežene rezultate čestitamo!
Vzrejno središče Martinčič
Bronasto priznanje smo podelili kmetiji Martinčič. Kmetija Martinčič leži na ravnem delu ob Krki na izvornem območju krškopoljskega prašiča. Usmerjena je izključno v prašičerejo. Rezultati prireje so zgledni. V gnezdu je v povprečju kar 12,7 živorojenih pujskov, delež izgub pri sesnih pujskih pa znaša samo 9,0 %, svinje mu ponovno prasijo v povprečju po manj kot 160 dneh. Prašiči so uhlevljeni ločeno po kategorijah. Rejec redno obnavlja in zgledno vzdržuje objekte za rejo, hlevi in okolica so vedno čisti in zgledno urejeni, prašiči imajo urejene izpuste. Rejec je pripravljen sodelovati pri izboljšanju rejskih opravil in odpravljanju pomanjkljivosti.
Kmetiji Martinčič se zahvaljujemo za vestno rejsko delo pri ohranjanju krškopoljskega prašiča, čeprav reja nima dolge tradicije in jim za dosežene rezultate čestitamo!
Priznanja za dolgoletno sodelovanje
Vsako leto poiščemo tudi reje, ki sodelujejo v kontroli prireje že vsaj 30 let, in se jim zahvalimo za dolgoletno sodelovanje. Kontrola prireje je ključna iz več vidikov. Zapisovanje podatkov je dodatno delo, ki rejcem prašičev ni prav po volji. Ne samo našim, slovenskim. V rejah pa je veliko dogodkov in pri današnjih obremenitvah je težko na pamet slediti toku dogodkov in produktivnosti posameznih plemenskih prašičev. Zapisovanje podatkov na hlevsko kartico olajša presojo produktivnosti svinje, z računalniško obdelavo pa dobijo rejci možnost iskanja problemov in tudi potrjevanja dobrih rezultatov. Posredovanje podatkov v centralno zbirko rejske organizacije omogoča standardno obdelavo in primerjavo z drugimi rejci in izbranimi standardi. Na ta način želimo spodbuditi nekaj pozitivne tekmovalnosti in solidarnosti med rejci. Rejec se lahko uči iz knjige, spleta, predavanj, morda pa povpraša se pri rejcih z dobrimi ali celo slabimi rezultati. Saj se učimo na napakah, mar ne. Žal, najpogosteje na svojih. Podatke iz kontrole prireje in preizkusov uporabljamo tudi pri genetskem vrednotenju plemenskih živali in podmladka, kar je osnova za izboljšanje slovenskih prašičev.
Pri izdelavi dveh programskih paketov, ki jih pri nas in po svetu uporabljamo pri napovedovanju plemenskih vrednosti, je sodelovala tudi slovenska avtorica, ki s svojimi študenti delo opravlja tudi za za slovenska rejska programa za prašiče. Na razpolago imamo orodja, ki potrebujejo še dobre podatke. In rejci, ki že vsaj 30 let sodelujejo v kontroli prireje, prispevajo dragocene informacije med drugim tudi za izračun plemenskih vrednosti. Selekcija prašičev se začne v hlevu z zbiranjem podatkov in konča v hlevu z odbiro in izločanjem plemenskih živali.
Letos so priznanja za dolgoletno sodelovanje prejeli:
vzrejno središče Vauhnik, večkrat zgledna reja in nukleus za pasmo slovenski landras
večja vzorčna kmetija Meolic, ki smo jo danes že predstavili
vzorčna kmetija Marin
vzorčna kmetija Vrzel
Rejam, ki vztrajajo v kontroli prireje, se zahvaljujemo. Te reje so ogrodje, na katerem gradimo rejski program in aktivnosti znotraj rejskega društva.
Vsem nagrajenim rejam se zahvaljujemo za sodelovanje v kontroli prireje, vzreji plemenskega podmladka in jim še naprej želimo odlične rezultate, a jim hkrati privoščimo tudi hudo domačo konkurenco. Namesto velike nagrade pa jim pravzaprav nalagamo nalogo, da s svojim zgledom, optimizmom vlečejo in pritegnejo še več kmetov, da se spreobrnejo v prašičerejce in to uspešne. Ko smo vzeli rezultate najboljšega rejca med nagrajenci pri reji plemenskih svinj in pitancih in jih prenesli na vse reje v kontroli, smo prišli do presenetljivega rezultata. Prirejo prašičjega mesa bi v rejah v kontroli lahko precej izboljšali. Tako bi z večjim številom rojenih pujskov, nekaj večjo preživitveno sposobnostjo, dobro pripravo svinj na pripust in prepoznavanjem manj produktivnih svinj povečali število pitancev na svinjo letno.
Plemenske prašiče pa ni potrebno iskati v tujini, prav nagrajeni rejci dokazujejo, da je na kmetijah vzrejen plemenski podmladek kakovosten in lahko z njim dosežemo zavidljive rezultate. Le z večjo konkurenco doma bomo uspeli panogo postaviti spet na pravo mesto in zmanjšali uničujoč vpliv velikih in nepredvidljivih globalnih nihanj cen. Verjeti moramo v naše živali in ceniti svoje delo. V naše hleve moramo poleg izjemne pridnosti našega kmeta spustiti tudi nekaj novejših spretnosti, novih znanj in zavedanj, da se bodo dobro počutili naši prašiči, da naši sosedje ne bodo godrnjali in bo gospodar zadovoljen, in da bodo porabniki najraje izbirali meso iz rej, kjer so starši pitancev rojeni v Sloveniji! To postaja tudi preverljivo.
Predvsem pa je nujno, da prične družba ceniti delo kmeta, da mu prizna ob dobrem delu pravico do spodobnega življenjskega standarda, da mu ne zavida dobrih strojev. Hkrati pa morata družba in birokracija slovenskemu kmetu omogočiti, da tudi svojim prašičem omogoči nekoliko več udobja. Kako lahko rejcem, ki desetletja čakajo na izdajo gradbenih dovoljenj sodobnejših hlevov, karkoli očitamo? Rejci prašičev v Avstriji ali Nemčiji čakajo na gradbeno dovoljenje skoraj samo toliko mesecev kot nekateri pri nas desetletij.
Pričakujemo torej namenske investicije v izgradnjo hlevov z udobjem za plemenske svinje, pričakujemo, da bodo zainteresiranim rejcem izdana gradbena dovoljenja pravočasno, pričakujemo, da bo zanimanje za dobrega slovenskega pitanca dovolj veliko in stabilno. Pričakujemo, da bo kmečko delo ponovno cenjeno in spoštovano kot nekoč in kot v sosednjih državah. Rejce pa prosimo, da zaščitijo svoje prašiče pred kužnimi boleznimi in nepridipravi. In srečno do naslednjega leta!
Letos smo se v okviru komisije za podeljevanje priznanj odločili, da podelimo priznanje tudi prof. dr. Ivanu Štuhcu, rednemu profesorju v pokoju, za njegovo pionirsko delo na področju etologije in obnašanja prašičev. Ledino je oral tudi pri drugih vrstah domačih živali. Sprva ga nismo razumeli, saj je bil skoraj največji dosežek pri reji prašičev, če smo v hleve naselili čim več prašičev na 1 kubični meter. Tako smo ob naselitvi napolnili kotce, da so bila tla skoraj zakrita. Že kot mlajši raziskovalec je zagovarjal, da prašiči rabijo večje površine in ločene funkcionalne prostore za spanje in dnevne aktivnosti. Njegova nasprotovanja niso temeljila na osebnem filozofskem prepričanju ali občutkih, za prednosti in lastnosti posameznih sistemov uhlevitev je iskal znanstvene utemeljitve, iskal je potrditve v lastnih preizkusih in v praksi. Po njegovi zaslugi smo svinje prenehali označevati z računovodskim poimenovanjem “osnovno sredstvo”, ki je nekako nakazovalo, da stvar po uporabi človek zavrže ali morda odloži na polico. Sedaj so to plemenske svinje, živa bitja, s katerimi ravnamo tako, da nam bodo dolgo služile. Prav tako smo obratno čredo zamenjali s pitovno čredo, za katere smo dolžni primerno skrbeti in jih obvarovati stresa in bolečin. Profesor nas je pogosto opozarjal, da je za dobro počutje pomembno zdravje živali, hkrati pa je opozarjal na načine uhlevitve, postopke ravnanja s prašiči in vsakodnevnimi potrebami prašičev po krmi, vodi, prostoru, kakovosti zraka, naravni osvetlitvi, materialu za zaposlitev. Napačno smo mislili, da je včasih obšel realnost, a je samo prehiteval čas.
Vsi, rejci in živinorejska stroka, smo hvaležni za njegov prispevek k dobremu počutju živali. Upamo, da bomo lahko bolj sledili njegovim željam in prašičem nudili udobje po njihovih potrebah in ne po zmotnih prepričanjih.
Naša kolegica Marta Zajec je živinorejka po srcu, prepričanju in izobrazbi. Ne mara leporečenja in dolgovezenja na splošno in tudi ne na svoj račun. Gotovo se še spomnite, ko vas je na hitro in na kratko oštela z besedami, kjer je bila njena misel povsem jasna in ni bilo potrebno nobenih pojasnil. V naši družbi jo že pogrešamo. Ne bomo pozabili tvojega prispevka, da si pomagala vzpostavljati nukleuse na kmetijah in z nami delila svoje bogate praktične izkušnje. Zahvaljujemo se ti v tvojem stilu, a zato zahvala ni nič manjša. Pridi še kdaj na prašičerejski dan!