2.1 Človek in biovarnost
Človek s tveganimi aktivnostmi je najpogostejši krivec za prenos kužnih bolezni. Lahko je neposredno prenašalec bolezni, kužne bolezni lahko vnese z nepreverjenim nakupom prašičev, s transportnimi sredstvi, krmo ... V Sloveniji smo pred vstopom imeli sorazmerno zdravo populacijo prašičev in smo se navadili bolj sproščene reje prašičev. Z globalizacijo trga se je v Evropski uniji sprostil trg z živalmi. Iz zakonodaje smo morali črtati obvezno karanteno, lahko pa jo je izvajal rejec po lastni odločitvi. Na žalost pa ljudje vedno, ko nam je dana možnost izbire, izberemo lažjo pot. Posledica je bila, da so nam dobavitelji poleg nakupa prašičev podarili tudi nalezljive bolezni, ki jih do takrat nismo poznali. Prosti trg je tudi bolj tvegan za nastanek novih bolezni. Tvegano obnašanje posameznih rejcev je povzročilo, da imamo slabše zdravstveno stanje v rejah prašičev.
Gibanje ljudi predstavlja veliko tveganje za prenos povzročiteljev okužb, ki se lahko nahajajo na obutvi, oblačilih, koži in predmetih, ki jih prinašajo s seboj. Z zmanjšanjem števila ne-nujnih obiskov dobimo večji nadzor in manjše tveganje za prenos bolezni. Že v knjigi iz leta 1850 so opozarjali, da se mešetarjem ne dovoli vstopa v svinjake. Za biovarnost je najbolje poskrbljeno, če ljudje ob vstopu uporabijo sanitarni vozel, se preoblečejo v čisto obleko in preobujejo v čisto ter razkuženo obutev. Za občasne obiskovalce priskrbimo vsaj vrečke za zaščito obutve (obujke, slika 2.1) in zaščitne obleke (kombinezone) za enkratno uporabo. Pri tem uporabimo obujke, ki segajo višje, ne samo do gležnjev. Veliko bolje pa je za obiskovalce priskrbeti delovno obleko, vključno s spodnjim perilom, in škornje. Prav tako imamo na kmetiji obleko in obutev za obiskovalce po službeni dolžnosti (veterinarje, selekcioniste, svetovalce), saj pri delu obujke in zaščitni kombinezon nista niti zadostna niti varna za delo.
V rejo se ne dovoli vstopa drugim rejcem prašičev, kupcem, predelovalcem, ljudem, ki stanujejo pri rejcu prašičev, in ljudem, ki so bili v zadnjem obdobju v stiku z domačimi ali divjimi prašiči. Poleg lovcev lahko na divje prašiče ali njihove izločke naletijo tudi gozdni delavci, nabiralci gob in gozdnih sadežev, sprehajalci ali pa kar rejci sami na kmetijskih površinah, kjer so se zadrževali divji prašiči. Osebe naj bi zagotovile, da vsaj 48 ur niso bile v stiku s prašiči, prebivale na domačiji s prašiči ali prisostvovale zakolu ali predelavi prašičjega mesa (npr. koline). Ob pojavu neposredne nevarnosti za posamezne kužne bolezni lahko veterinarska uprava časovni zamik med obiski podaljša ali celo prepove.
Vstop ljudi v rejo
- Vstop v rejo uredimo na enem mestu, ki ga je najbolje zasnovati kot sanitarni vozel.
- Postavitev sanitarnega vozla mora zagotoviti, da se ga pri vstopu in izstopu iz hleva ne da zaobiti.
- Rejci, družinski člani in delavci se ob vstopu v rejo v nečistem delu sezujejo in slečejo, se obvezno tuširajo in v nečistem delu oblečejo čisto spodnje perilo, delovno obleko in preobujejo.
- Vstop v rejo obiskovalcem se omeji na minimum in zagotovi čisto obleko in obutev. Rejec lahko vsem, ki se ne držijo biovarnostnih pravil, odreče gostoljubje.
- Ne dopuščamo in onemogočimo dostop brez nadzora.
- Vsi obiskovalci morajo zagotoviti, da pred obiskom vsaj 48 ur niso bili v stiku s prašiči ali predelavo prašičjega mesa, razen če ob pojavu posamezne kužne bolezni ni drugače določeno. Ob vstopu obiskovalci rejcu izročijo podpisano izjavo.
- Ogledne reje naj uredijo vse potrebno, da obiskovalci ne pridejo v stik s prašiči (slika 2.2).
Vsi obiskovalci reje morajo slediti vsem biovarnostnim ukrepom, ki jih rejec izvaja brez prigovarjanja. To velja tudi za obiskovalce po službeni dolžnosti, katerim rejci ne morejo odreči obiska. Pri tem se upošteva načrt biovarnostnih ukrepov, ki jih uskladi s svojim veterinarjem in selekcionistom, pri čemer je potrebno upoštevati stopnjo zaščite in možna tveganja. Večjo stopnjo zaščite morajo izvajati osemenjevalna središča, reje, ki skrbijo za vzrejo plemenskega podmladka, vzrejna središča za avtohtono pasmo in vse večje reje. Priporoča se tudi, da se za reje, ki potrebujejo specialno opremo za označevanje, jemanje vzorcev ali meritve, nabavi posebna oprema.
Obiskovalci, zlasti tisti po službeni dolžnosti, lahko rejcu olajšajo neprijeten položaj in se sami držijo biovarnostnih ukrepov, ki naj bi jih v reji izvajali skladno s potrebno stopnjo zaščite in stopnjo tveganja v obiskani reji in z zgledom promovirali pravilno izvajanje biovarnostnih ukrepov.
Za boljše odnose med rejci prašičev in javnostjo so v tujini urejene posebne demonstracijske ali ogledne reje, ki sprejemajo skupine ali posameznike in omogočajo oglede. Reje imajo urejene prepreke (npr. dvojne ograje znotraj reje), ki onemogočajo obiskovalcem, da se preveč približajo prašičem. Nekateri izkoristijo del ostrešja in si tam uredijo sobo za obiskovalce (slika 2.2) s pogledom v hlev, kjer predstavijo rejo in pogostijo obiskovalce, spet drugi pa uredijo podest za obiskovalce (slika 2.3). Take reje imajo pogosto tudi predelavo in prodajo domačih izdelkov iz prašičjega mesa ter možnost pogostitve ali celo gostinske ponudbe.
Obiskovalec se tako lahko seznani z rejo prašičev, potrebami prašičev, skrbjo rejca za okolje in kulinariko. Reje imajo pomembno vlogo pri promociji domače reje prašičev. Večinoma imajo nadstandardne načine uhlevitve, zgledno oskrbo in izvajajo tudi druge ukrepe za boljšo dobrobit prašičev, všečne tudi javnosti.
Odhod ljudi iz reje
- Ob odhodu iz reje izvajamo biovarnostne ukrepe zaradi osebne higiene in varnosti ter zaščite prašičev izven reje.
- Ljudje izstopajo iz reje skozi sanitarni vozel.
- Pred izstopom si očistijo in razkužijo obutev.
- Obleko in obutev, ki so jo uporabljali v reji, pustijo na hlevski strani sanitarnega vozla, torej v čistem delu.
- Obujke in zaščitni kombinezon za enkratno uporabo se zavrže na čistem delu reje.
- Po tuširanju se oblečejo v svoja oblačila in obutev.
- Iz reje izstopijo skozi dezbariero in si razkužijo roke.
V Veliki Britaniji so skupini slovenskih kmetic omogočili ogled posestva in reje brejih plemenskih svinj na prostem. Prevažali so jih naokrog po precej obsežnem gospodarstvu v traktorski prikolici (slika 2.4). Slika je bila posneta ob vstopu na voz. Med ogledom posestva se ni smelo izstopiti ali česarkoli odvreči. Rejci v dobro prašičev v reji in izven nje poskrbijo za varen obisk reje tudi na prostem.
Zanimivo je bilo tudi, da sta soseda sočasno pristopila k sanaciji zdravstvenega stanja v rejah in dogovorno izvajata biovarnostne ukrepe. Oddaljenost obeh sosednjih rej je bila večja kot pri nas, saj sosedovih poslopij ali prašičev sploh ni bilo videti. Pri nas so kmetije manjše, razdalje med rejami prašičev tudi manjše, zato je prenos bolezni iz ene v drugo rejo bolj verjeten. Tveganje se v takih primerih lahko zmanjša le z dogovorom o skupnem izvajanju biovarnostnih ukrepov.
2.1.1 Sanitarni vozel
Sanitarni vozli so prehodi, ki so namenjeni ljudem pri vstopanju v hleve za prašiče in izstopanju iz nje. Praviloma naj ne bi bili v stanovanjskem objektu, če ni možen neposreden prehod z sanitarnega vozla na gospodarsko dvorišče ali v hleve. Lahko pa je del poslovnih prostorov.
Sanitarni vozel predstavlja edini vhod v hlev, zato se ograja začne in konča pri vratih sanitarnega vozla. Učinkovit je samo, če je edini prehod v ali iz gospodarskega dvorišča za rejca in domače, veterinarje, svetovalce, morebitne delavce in obiskovalce. Kot delavce smo imenovali osebe, ki so lahko stalno ali občasno zaposleni v reji, lahko pa nudijo le enkratno pomoč. Skozi sanitarni vozel se vstopa tudi ob izrednih pregledih in malicah, torej se ga upošteva dosledno in brez izjem. Tudi v rejah, kjer kmet le nekaj minut na dan pride v stik s prašiči in nato nadaljuje oskrbo drugih živali ali pa mogoče opravlja delo izven reje, je potrebno zagotoviti namensko delovno obleko in obutev le za opravila, ki se tičejo prašičev. Dosledni rejci, ki hočejo višjo stopnjo zaščite, zamenjajo tudi spodnje perilo.
Dobro izveden sanitarni vozel (slika 2.5) za vstop ljudi je tridelen z jasno označenim čistim in nečistim delom in ima tri naloge: preprečiti vnos bolezni v rejo, preprečiti raznašanje bolezni v okolico in pa skrb za lastno higieno. Najučinkoviteje je, da so posamezni deli ločeni kar s steno. Tak sanitarni vozel si bodo priskrbele reje s potrebno večjo stopnjo zaščite in reje, ki želijo ohraniti dober zdravstveni status. Reje z več zaposlenimi imajo lahko tudi več prehodov ter ločeno moško in žensko stran.
V prvem delu (1. na sliki 2.5, nečisti del) se vse prej naštete skupine ljudi ob vstopu slečejo obleko in sezujejo, v drugem delu (2. na sliki 2.5, je kabina za obvezno tuširanje ob vstopu ali izstopu, v tretjem (3. na sliki 2.5, čisti del) pa čaka pripravljena delovna obleka in obutev. Nečisti del sanitarnega vozla je dostopen od zunaj, čisti del pa predstavlja del z izhodom v hlev. Na obeh straneh sanitarnega vozla se namesti tudi sušilec za lase. Zase in za delavce rejec vedno pripravi čisto brisačo, spodnje perilo, delovno obleko, pokrivalo, rokavice, nogavice in obutev, ki jo uporabljajo samo v reji in ne prečkajo navidezne črte v nečisti del. Dosledno se uporablja različno obleko in obutev znotraj oziroma zunaj reje.
Sanitarni vozel lahko v nekaterih rejah nekoliko poenostavimo. To so npr. majhne reje, reje z več vrstami rejnih živali, ali v pitališčih, v katerih hkrati napolnijo celoten hlev in ga pred novo naselitvijo popolnoma izpraznijo. Preprostejši sanitarni vozel bo učinkovit samo v rejah, v katerih ga bodo rejci dosledno uporabljali. Ker ni fizične pregrade (predelne stene), se lahko navidezno pregrado celo nevede prestopi, ko je npr. potrebno “na hitro skočiti po pozabljeno stvar”. Vsaka kršitev poveča tveganje in lahko povzroči vnos ali iznos kužnih bolezni.
Tudi pri preprosti izvedbi saniranega vozla se potrebuje soba (slika 2.6), vendar se lahko čisti in nečisti del prostora optično loči s klopjo, različno barvo tal, ploščicami, ipd., ki navidezno razčlenijo prostor na tri dele - nečisti vhodni del, vmesni del in čisti del z izhodom na gospodarsko dvorišče ali v hlev. Vmesni del naj vključuje tuš, da se človek umije, in klop, da se lažje preobleče in obuje. Čisti del nam lahko služi tudi kot pisarna v hlevu. Tudi preprosti sanitarni vozel je funkcionalen, če se pri vstopu in izstopu dosledno upošteva navidezna meja med čistim in nečistim delom.
Pri obeh izvedbah sanitarnega vozla se priporoča, da se uredi tudi mesto za pranje in razkuževanje obuval, in sicer pred vstopom v sanitarni vozel iz hlevske strani. Morda si lahko rejec privošči tudi pralni in sušilni stroj za delovna oblačila. Delovna oblačila naj se perejo vsaj na 60 C, ker s tem v veliki meri uničimo povzročitelje bolezni.
Oprema sanitarnega vozla
- Nečisti del služi odlaganju oblačil in obutve, ki so bila v stiku z zunanjim svetom. Na povratku iz reje se potrebuje brisača in sušilnik za lase, prikladne so police z obešalniki, klopca, ogledalo in najnujnejši pribor za osebno nego.
- Vmesen del služi tuširanju ob vstopu v rejo in izstopu iz nje. Opremljen je s tušem in šamponom za tuširanje.
- V čistem delu se oblečemo v čista oblačila in obutev. Opremljen je podobno kot prvi - nečisti del. Potrebujemo police za čisto delovno obleko in brisače, koš za uporabljeno umazano perilo, prostor za odlaganje obutve in klopco. Prav tako potrebujemo sušilnik za lase.
- Kadar je več zaposlenih, uredimo za vsakega zaposlenega garderobno omarico v nečistem in čistem delu sanitarnega vozla.
- K sanitarnemu vozlu pripada tudi pribor za pranje in razkuževanja obuval, ki naj bi bil nameščen preden vstopimo iz hleva v čisti del sanitarnega vozla. Ob vsakem odhodu iz reje se obuvala očisti in razkuži.
2.1.2 Rejci
Najpogosteje vstopa v rejo prav rejec in z vsakim vstopom tvega vnos okužbe. Tveganje se še poveča, če stalno ali samo občasno, ker bo samo na hitro nekaj preveril, poenostavi postopek ob prihodu ali izhodu iz reje. Zunaj reje se rejec srečuje s številnimi tveganji, zato se nikoli ne more zanesti, da ni prenašalec. Delo ali druge aktivnosti rejca in njegove družinske člane zanesejo na kmetijske površine in gozd, kjer je možen posredni stik z divjimi prašiči. Ob neposrednem stiku z divjimi prašiči ali kadavri bodo rejci verjetno bolj previdni, zato je za okužbo veliko bolj tvegan posredni stik, ker je pogosto lahko tudi neopažen. Tako velja po vsaki aktivnosti upoštevajo biovarnostni ukrepi.
Tveganja za onesnaženje so lahko tudi trgovine, kjer lahko kupimo okuženo meso ali toplotno neobdelane mesne izdelke, lahko pa povzročitelje dobimo od drugih obiskovalcev. Rejci obiskujejo svetovalce, veterinarje, gozdarje, se srečajo z drugimi rejci, obiskujejo strokovna predavanja ali sestanke. Lahko bi obiskali celo drugo rejo, da bi si ogledali zanimivo tehnološko rešitev. Takrat je pazljivost še posebej pomembna. Povzročitelji okužb se lahko prenašajo na obutvi, obleki, krmi, opremi, orodju, strojih, avtomobilih, traktorjih in vsem, kar pride v stik z zunanjim svetom in rejo. Sploh ni nujno, da je umazanija vidna. Vsi povzročitelji kužnih bolezni sodijo v skupino mikroorganizmov in so s prostim očesom nevidni. Zato je kontroliran vstop in vnos materiala ali opreme v rejo nujen in edino pravilen.
Tveganja za vnos kužnih bolezni:
- delo na polju in drugih kmetijskih površinah,
- delo ali samo sprehod v gozdu,
- nabiranje gozdnih sadežev,
- obisk trgovin, zadrug, veterinarske postaje, pošte, banke, ...
- vožnja s prevoznimi sredstvi po cestah, gozdu ali kmetijskih površinah,
- izposoja orodja, opreme, ...
Tveganje za vnos nalezljivih bolezni je manjše, če delo v reji organiziramo tako, da je prehodov v rejo in iz nje čim manj. Pri pogostem prehajanju je bolj verjetno, da se poskuša postopek prehoda poenostaviti, kar pomeni le eno - kršitev biovarnostnih ukrepov. Morda je možno delo v reji organizirati kot službo z deljenim delovnim časom, pogostejši nadzor npr. v prasilišču v času prasitev pa je že možno urediti na daljavo s kamerami, ki je cenovno sprejemljiv tudi že v manjših rejah.
Rejec lahko z izvajanjem notranje biovarnosti, zmanjša širjenje nekaterih kužnih bolezni znotraj reje. Eden od ukrepov je pravilna smer oskrbe prašičev, ki poteka od mlajših kategorij do starejših oziroma pitancev, s čimer ščitimo mlajše prašiče. Lahko se orientiramo tudi glede na smer preseljevanja prašičev. Shematsko smo to predstavili na sliki 2.7. Rejec začne delo v prasilišču, in sicer v pododdelku z najmlajšimi pujski in nato sledi starosti pujskov. Svinje iz prasilišča preseljuje v pripustišče, zato je to naslednji oddelek, ki ga obišče. Zadnji na vrsti je oddelek čakališče. Če se le da, za tekače in pitance skrbi druga oseba, ki začne pri pravkar odstavljenih pujskih in potem prašiče oskrbuje in preverja od mlajših k starejšim prašičem. Zadnja skupina so pitanci tik pred prodajo. Izogibamo se vračanju h kategorijam, ki smo jih že oskrbeli. Priporočljivo je tudi preoblačenje, preobuvanje, ločena oprema in razkuževanje rok, ko prehajamo med posameznimi oddelki, namenjene svinjam ali rastočim prašičem. Večji rejci imajo za posamezne oddelke obleko in obutev ločeno po barvi, da so kršitve opazne na hitro in od daleč.
2.1.3 Veterinarska oskrba reje
Veterinarska oskrba reje je izredno pomembna in obvezna. V tujini je praksa, da rejci izberejo veterinarja (in njegovo skupino) za svojo rejo in s pogodbo uredijo medsebojne obveznosti. Veterinarska oskrba je v teh usmerjena v preventivo, svetovanje in nadzor. Nekateri, zlasti večji rejci so že vzpostavili pogodbene odnose z veterinarsko službo. Rejec in veterinar dorečeta, izvajata in dopolnjujeta program zdravstvenega varstva, kamor vključita tudi vsa rutinske in preventivne aktivnosti. Število nenačrtovanih vstopov veterinarja v rejo naj bi bilo čim manjše. Bolne ali poškodovane prašiče, ki jih je mogoče prestaviti, rejci premaknejo v bolnišnico s posebnim vhodom, kjer jih lahko oskrbi veterinar brez vstopa rejo. Ob vstopu v rejo rejec zagotovi čisto delovno obleko in obutev, ki jo nameni le izbranemu veterinarju. Veterinar vstopa v rejo in izstopa iz nje skozi sanitarni vozel.