10. Bolnišnica

Rejec mora prašičem zagotavljati veterinarsko oskrbo , kar dokazuje s pisnim dogovorom z veterinarsko organizacijo ali zapisanimi kontaktnimi podatki veterinarja ali veterinarsko organizacijo. Veterinarska oskrba obsega veterinarsko sodelovanje, klinični pregledi, diagnostične preiskave in zdravljenje prašičev.

Poškodovanim in bolnim prašičem je skupna oslabelost za normalno funkcioniranje med vrstniki, potrebujejo posebno nego brez tekmovanja za krmo, vodo in prostor ter veterinarsko oskrbo. Lahko so tudi vir okužb za ostale prašiče v reji, zato jih je potrebno izolirati. Tudi po pravilniku je zahtevano, da se bolne živali loči od zdravih. Pri dosedanji praksi se je pri nas zahtevalo, da se v reji uredijo posebni kotci z napisom “bolne živali”. Kotce za bolne živali so rejci pogosto umestili v oddelke, kjer so lahko zagotovili višje temperature, kar pomeni, da so bolne ali poškodovane živali premestili med mlajše prašiče. To pa je iz biovarnostnega vidika velika napaka, saj se lahko kužna bolezen prenese na zdrave prašiče.

Priporočljivo je, da se za bolne, oslabele in poškodovane prašiče uredi bolnišnica oz. poseben prostor, ki je ločen od oddelkov z drugimi prašiči . Bolnišnica naj bo oddaljena toliko, da preprečuje kroženje patogenih organizmov. Objekt ali prostor uredimo tako, da lahko prašiča prestavimo v kotec iz hlevske strani, veterinarju pa omogočimo dostop iz zunanje strani. Pred obema vhodoma v bolnišnico uredimo dezbariero in manjšo garderobo, da se pri vstopu in izstopu preoblečemo. Prostor mora biti dobro izoliran in zračen.

Bolnišnica naj ima glede na velikost reje vsaj 2 ali več oddelkov, ki jih polnimo po sistemu “hkrati noter - hkrati ven”, da se lahko oddelki očistijo in razkužijo. Prašiče v bolnišnici naj po možnosti oskrbujejo ljudje, ki nimajo opravkov pri zdravih prašičih. Površina kotca naj bi bila za vsaj 30 % večja, kot je zahtevano v minimalnih standardih. V tabeli 10.1 navajamo priporočila za velikost kotca za bolne živali danskim rejcem. Danskim rejcem se priporoča, da predvidijo prostor v bolnišnici za 2 % staleža, a je v manjših rejah priporočljivo nekaj več rezerve. Na 100 plemenskih svinj se tako priporoča med 6 in 8 ločenih kotcev za odrasle prašiče in od 3 do 5 kotcev za rastoče prašiče. Praviloma bolne prašiče uhlevimo individualno, v skupini pa največ 5 do 6 hkrati obolelih prašičev z isto diagnozo.

Poslužujemo se “hkrati noter - hkrati ven” sistema, zato da lahko temeljito očistimo vse dele kotca in jih razkužimo ter osušimo pred novo naselitvijo. Rejci naj si za olajšanje dela omislijo priročen voziček za prevoz bolnih ali poškodovanih prašičev (slika 10.1).

Seveda je v teh prostorih potrebno urediti prostor tako, da je za prašiče dobro poskrbljeno in si delo olajšamo. Bolnišnica mora biti najudobnejši in topel prostor v reji, ker so zadovoljene potrebe bolnega prašiča. Prostore z bolnimi prašiči mora biti možno dobro zračiti, ogrevati in hladiti. Priporočljiva so polna tla z nastilom, ogrevanjem in dobro drenažo. Tla so lahko tudi polna vsaj na ležišču, pri rešetkastih tleh pa se rešetke prekrijejo z ležalno blazino za živali (slika 10.2).

Kotec za rastoče prašiče (slika 10.2) naj bi bil podoben kotcu v vzreji. Ležalne površine na bi bile pokrite in zastrte s prozornimi zavesicami, tla ogrevana. Tako so ločene od hladnejšega zunanjega dela kotca, prašiči pa imajo možnost izbire.

Tla morajo biti nedrseča, priporoča se tudi veliko nastila vsaj na ležalnih površinah (do 30 cm). Nastil omogoča mehko podlago pri ležanju in vzdrževanju toplote, zlasti pri prašičih, ki so shujšali. V kotcu mora biti enostaven dostop do krme. Ker bolni prašiči pojedo manj krme, jih krmimo s svežo krmo v več obrokih. Krma naj bo suha zaradi boljše higiene. Krmljenje naj bo urejeno blizu (največ 1 m razdalje) napajalnikov, saj vsi napori bolno žival samo dodatno izčrpajo. Vrsta in namestitev napajalnikov mora omogočati enostaven dostop do pitne vode vsem kategorijam prašičev v kotcu. Zaželena je ločena vodovodna napeljava, ki naj bi omogočala dodajanje zdravil v vodo. V bolnišnici uredimo funkcionalen prostor tako, da lahko služi vsem kategorijam prašičev, ki jih redimo.

Najbolje je, da ima rejec v bolnišnici predviden prostor za vodenje evidenc o poteku zdravljenja posameznega prašiča in zapis opažanj glede zdravstvenega stanja.

O vrnitvi pozdravljenih prašičev v hleve temeljito razmislimo, saj so bili v stiku z nečistim zunanjim delom. Tako jih praviloma ne vračamo v svojo čredo, niti jih ne prodamo drugemu rejcu za nadaljnjo rejo. Prodamo jih največkrat za zakol in to šele po zaključenem zdravljenju in karenci po uporabljenih zdravilih. Če bi zdravljenje ne bilo uspešno, se jih na predlog veterinarja usmrti.

Kadar pričakujemo, da je prašič ozdravljiv in ne ogroža drugih prašičev, se lahko zanj nameni prostor kar v oddelku. Tako je za poškodovano svinjo (slika  10.3) uredil prostor kar v kotcu, kjer je bila nastanjena do sedaj. Bolna žival leži na polnih tleh, poskrbljeno pa mora biti za krmljenje in napajanje. Tako lahko svinjo po ozdravitvi vrne v skupino. Taka možnost obstaja seveda le v kotcih, kjer je dovolj površine.