4. Prodaja plemenskih živali

Pri prodaji prašičev se lahko hitro pozabi na biovarnostne ukrepe, zato je potrebno sam postopek prodaje prašičev premisliti in načrtovati vnaprej. Reja naj ima za prodajo prašičev urejeno nakladalno rampo, se ga uredi tako, da je nakladanje enostavno, a se hkrati s fizičnimi ovirami prepreči možnost kršenja biovarnosti. Pomembno je urediti koridorje za pregon prašičev do nakladalne rampe in ohraniti mirnost pri preganjanju prašičev, da bodo stvari tekle gladko. Pri preganjanju prašičev v območju reje nam kupec ne sme pomagati, zato je bolje, da se prašiče prižene do zbirnega prostora pred nakladalno rampo pred njegovim prihodom.

Pri prodaji plemenskega podmladka ali prodaji rastočih prašičev na drobno prihajajo najrazličnejši kupci, kar poveča tveganje za prenos kužnih bolezni. Kupec ima v teh primerih rad, da prašiče vidi in jih izbere. Prodajalci morajo onemogočiti vstop kupcem in njihovim vozilom na gospodarsko dvorišče. Kupcu mora biti ob prihodu takoj jasno, kje naj parkira vozilo in počaka na rejca. Opozorilne table so seveda dobrodošle, a pogosto kupce bolj zanima ureditev hleva in prašiči kot pa napisi na tablah.

Če se upošteva biovarnostne ukrepe, se s tem ščiti zdravstveni status pri prodajalcu in kupcih.

Tako kot pri nakupih plemenskih prašičev je potrebno z enako mero pazljivosti ravnati pri prodaji plemenskih prašičev. Vzrejna središča se morajo držati višjih biovarnostnih standardov, saj se lahko morebitna okužba z nalezljivo boleznijo hitro razširi v reje njihovih kupcev. Okužba hkrati pomeni poslabšanje rezultatov prireje, začasno ali trajno prekinitev vzreje in ponudbe plemenskega podmladka, kar predstavlja precejšno gospodarsko škodo pri rejcu, v Sloveniji pa izgubimo tudi velik delež populacije posamezne pasme.

Ob naročilu plemenskega podmladka se rejca dogovorita tudi o potrebni pripravi živali na prodajo. Ne prav redko se preventivni program cepljenja pri prodajalcu in kupcu razlikujeta. Zaradi verjetnega višjega zdravstvenega stanja pri prodajalcu, je morda pred prodajo potrebno opraviti cepljenja, ki so običajna preventivna praksa pri kupcu. O najprimernejšem terminu izvajanja in drugih posebnostih cepljenja se naj prodajalec posvetuje s svojim veterinarjem.

V preventivi velja osnovno pravilo, da se prašiče ne vrača v lastne hleve in se jih ne proda tretjemu rejcu, kakor hitro so v stiku s kupcem ali njegovim prevoznim sredstvom.

Ozaveščen prodajalec plemenskih mladic ali merjascev ima urejen prodajni prostor (slika 4.1), v katerem kupcu omogoča dober pregled nad ponujeno skupino prašičev. Prodajalec bo praviloma ponudil več prašičev, kot jih je kupec naročil, da ima kupec možnost izbire. Prodajni prostor prodajalec zgradi ob zunanji ograji, tako omogoča prihod kupca izven zaščitne ograje in ogled živali na zunanji strani. Prašiče prodajalec privede v notranji del, v katerem je onemogočen kontakt med prašiči in kupcem. Kupec bo imel dober občutek, saj je kupljene prašiče predhodno opazoval in izbral. Med obema deloma je stena z večjo zastekljeno površino, ki omogoča dober ogled prašičev. Na prodajnem mestu lahko prodajalec uredi kotce za odbrane živali, kjer jih tudi dokončno pripravi na prodajo. Iz tega predela lahko prašiče vrne v hlev ali pa jih usmeri nakladalno rampo. Na izhodu je lahko nameščena tehtnica. Prašičem se mora onemogočiti povratek, ko enkrat prečka mejo med čistim in nečistim delom nakladalne rampe. To rešijo vratca, ki se ne odpirajo nazaj.

Rejec ima lahko za prodajo manjših skupin prašičev urejen prodajni prostor preprosteje (slika 4.2). Za prašiče je lahko urejen le en večji kotec, kjer so uhlevljeni prašiči, pripravljeni za prodajo. Rejec uredi preprost napušč in obdrži stekleno steno, ki omogoča kupcem ogled prašičev od zunaj. Iz kotca s prašiči naj vodi manjša nakladalna rampa, ki olajša nakladanje prašičev na prikolice. Praviloma se ureditev prodajnega mesta priporoča rejcem, ki prodajajo plemenski podmladek, a preprosta ureditev se priporoča tudi prodajalcem manjših skupin tekačev ali pitancev, ko je zaželena izbira prašičev. Prodajalec lahko uredi prodajno mesto tudi drugače, a za prodajno mesto je ključna stena z večjo zastekljeno površino in klančina za nalaganje.

Nekateri rejci prevažajo prašiče do vozila z viličarjem. Pri tem je potrebno paziti, da tuja vozila ne vstopajo na območje reje, viličar pa ne zaide iz zavarovanega območja reje. Priporoča se, da je mesto prekladanja primerno urejeno, najbolje deljeno z ograjo.

Lahko se prodajalci odločijo, da bodo raje kar oni razvažali plemenski podmladek ali druge prašiče. Tako si omislijo primerno prevozno sredstvo, v katerem je dobro poskrbljeno za počutje prašičev med transportom, so prilagojeni nakladanju in razkladanju ter jih je lahko čistiti. Tako se rejec izogne obiskom v reji in je sam odgovoren za čiščenje in razkuževanje pred nakladanjem in ob povratku. Pomaga lahko pri razkladanju prašičev iz prikolice, vendar pa ne vstopa v območje karantene oz. izolatorija, še manj pa v drugo rejo. Prodajalec si uredi mesto, kjer si opere in razkuži prevozno sredstvo zunaj območja svoje reje.

Rejca se lahko dogovorita za prevzem prašičev na določenem mestu. Voznika naj se razbremeni dela v hlevu pri naslednjem opravilu. Kupec in prodajalec sta odgovorna za izvajanje biovarnosti v obeh rejah.

Na eni vožnji se praviloma dostavi prašiče le enemu kupcu. Če se hkrati pelje prašiče več kupcem, se zagotovi med skupinami prašičev polno pregrado, kar nam olajša kasnejše razkladanje prašičev. Prašiče se ne razklada na območju reje, najprimernejše mesto so manjše nakladalne rampe in koridorji.

Tekači in pitanci se praviloma redijo v večjih skupinah, za katere je najbolj primerno, da se jih istočasno naseli in napolni v očiščen in razkužen oddelek ali celo hlev. Na koncu se poskrbi, da je vzrejališče oz. pitališče popolnoma izpraznjeno hkrati ali v dveh oz. treh zaporednih prodajah (slika 4.3).

Kadar se rejec oskrbuje s pujski iz domače reje, so skupine odvisne od proizvodnega ritma, števila svinj in njihove produktivnosti. Različnih starostnih skupin naj rejec ne meša, priporočeno je, da so ločene skupine v različnih sobah.

Ob nakupu tekačev pa se reje odločajo za skupino, ki hkrati napolni pitališče. Rejec naj izbere prašiče, ki izvirajo le iz ene reje, in naj kupljenih prašičev ne meša s svojimi.

Tovornjak pri sistemu “hkrati noter - hkrati ven” pride dvakrat - najprej, ko odpelje prašiče, in kasneje, ko jih pripelje. Vmes naj rejcu omogočijo sanitarni premor, da prostor očisti in razkuži. S tem pomembno zmanjša možnost okužbe, pred katero pa vseeno nismo varni.

Prevoznika je dobro predhodno opozoriti na biovarnostne ukrepe v reji in zahtevati, da dan pred prihodom tovornjak temeljito opere, razkuži in pusti, da se čez noč posuši. Ob nedeljah ponavadi tovornjaki stojijo, zato je prvi prevoz ob ponedeljkih manj tvegan. Prevoznik mora zagotoviti zaščitno opremo tudi zase - zaščitni kombinezon, rokavice in obujke za enkratno uporabo, ki jih po uporabi tudi odnese s seboj in zavrže. V kolikor na dan razkladanja/nakladanja nima primerne zaščitne opreme, mu jo zagotovi rejec.

Ko se prašiče naklada za prodajo, se pazi na navidezne meje med čistim in nečistim delom. Ob natovarjanju mora biti rejec pozoren, da ne zaide v nečist del in se nato vrne v hlev. Enako velja za prašiče, ki se jim mora preprečiti vrnitev v čist del, ko enkrat prečkajo navidezno mejo čistega. Čist del predstavlja reja znotraj ograjenega območja - hlev, nakladalna rampa, hlevska oprema pri preganjanju prašičev, itd. Nečist del pri natovarjanju ali raztovarjanju prašičev predstavljajo zadnja stranica tovornjaka in tovornjak, prevoznik in oprema, ki se jo ob tem uporablja zunaj ograje.

Če rejec tekače ali pitance prodaja na drobno, so primernejši biovarnostni ukrepi, ki veljajo pri prodaji plemenskega podmladka, saj kupec želi izbirati.