7. Zrak

Bolezni se lahko prenašajo tudi po zraku, znotraj reje v neprezračenem hlevu ali med rejami. Slovenske vasi so gosto naseljene, v severovzhodni Sloveniji, kjer je največ rejcev prašičev, so domačije z gospodarskim poslopjem postavljene na ozkem pasu ob vaški cesti in tesno ena ob drugi. Tako se lahko razdalje med hlevi za prašiče, ki so last različnih rejcev, dejansko merijo v metrih.

Iz vidika biovarnosti take reje pravzaprav predstavljajo neločljivo enoto. Če eden od rejcev prašiče pita in mu tekače pripelje organizator prireje iz reje z neznanim ali slabim zdravstvenim statusom, lahko po vsaki naselitvi tekačev ogroža zdravstveno stanje plemenskih svinj v sosednjih reji.

Vlaga, prah in škodljivi plini povzročajo prašičem stres, so zato manj odporni in hitreje obolevajo. V hlevih s slabšo higieno so ugodnejši pogoji za razvoj patogenih mikroorganizmov, več pa je tudi prašnih delcev, škodljivih plinov in tudi vlage. Na prašne delce ali vodne kapljice se naselijo in z njimi prenašajo patogeni mikroorganizmi, ki vstopajo v organizem prašičev z vdihavanjem onesnaženega zraka. To predstavlja problem predvsem pri manj urejenih rejah, kjer so uhlevljeni skupaj prašiči v različnih fazah prireje ali različnih starostnih skupinah, redijo prašiče v starih hlevih s pomanjkljivim prezračevanjem in pomanjkljivim čiščenjem, lahko pa imajo takšno rejo v neposredni bližini. Kakovost zraka bo slabša nad rešetkastimi tlemi in boljša nad delno rešetkastimi tlemi ali polnimi tlemi z urejeno drenažo.

Za dobro prezračevanje ni vedno nujna draga oprema, pomembno je, da dobro deluje (slika 7.1). Tudi z najsodobnejšimi ventilatorji morda ne rešimo prezračevanja, če niso pravilno nameščeni, redno čiščeni in vzdrževani.

Kakovost zraka v reji je običajno boljša, če gradimo nizkoenergijske hleve ali hleve z zunanjo klimo, prašiči pa imajo dostop do boljše kakovosti zraka na izpustih ali na izhodih na prosto.

Kakovost zraka se znatno izboljša, če zmanjšamo gostoto naselitve, če povečamo prostornino oddelka ali pa v kotcih ustvarimo predele z več mikroklimami: prašiči imajo na ležišču raje višjo temperaturo, temo in suha, polna tla, zato ležišča prekrijemo.

V predelu za hranjenje, gibanje in blatenje pa naj bi bilo bolj svetlo, hladneje, navlažena tla. Z oblikovanjem podolgovatega kotca in pravilne umestitve opreme lahko znatno pripomoremo, da prašiči v veliki meri sami vzdržujejo higieno.

V večjih rejah je smiselno avtomatizirano uravnavanje mikroklime in s tem tudi prezračevanja po pododdelkih (sobah). Pododdelki se naseljujejo s prašiči iste starostne skupine ali prašiči v isti proizvodni fazi, zato imajo podobne potrebe in je uravnavanje klime bolj enostavneje. Poleg zračenja na kakovost zraka vpliva tudi ogrevanje in hlajenje objektov. Zlasti v prasilišču se dogaja, da se ogreva celotno prasilišče na temperaturo, ki ustreza pujskom, ne pa svinji. Tako se poveča izhlapevanje vode in škodljivih plinov iz gnojnice pod rešetkami.

Povečana vlažnost, visoke temperature in prisotnost krme nudi idealne pogoje za razvoj plesni in patogenih mikroorganizmov. Rešitev je ogrevanje zaprtega gnezda na temperaturo, ki je ugodna za pujske, v prasilišču pa poskušamo vzdrževati nižjo temperaturo, ugodno za svinjo. S tem tem se izboljša tudi kakovost zraka.

Filtracija zraka je ukrep, s katerim zmanjšamo nevarnosti prenosa kužnih bolezni po zraku in je smiselna le v zaprtih hlevih. Namestitev sistema je sorazmerno draga. Upravičenost namestitve takega sistema je odvisna od dveh dejavnikov: lokacije in statusa reje. Na območju visoke gostote naseljenosti prašičev v različnih rejah je namestitev filtracije zraka zelo priporočljiva, ker je tveganje za prenos bolezni po zraku med rejami toliko večje. Tudi reje, ki potrebujejo visoko stopnjo zaščite, bi morale razmisliti o namestitvi filtracije zraka.