Izhodišče za oblikovanje modelov in standardov so napovedane spremembe pri reji prašičev v prašičerejsko razvitih državah. Tako je zagotovo, da so se spremenile prioritete, in sicer je potrebno zagotavljati boljše življenjske pogoje za prašiče. Prav tako pomembno je, da preprečimo ali občutno zmanjšamo negativne učinke na okolje in pravilno izkoristimo in poudarimo pozitivne učinke. Pred ekonomskim učinkom in produktivnostjo rejca dajemo v zadnjem času prednost tudi zdravju in varstvo pri delu. Pričakovanja so, da se ti trendi še nadaljujejo.
Prispevki na temo razvoja trajnostnih konceptov gradnje hlevov: |
Da bomo ohranili reje prašičev ali jih razširili, moramo v proizvodnih sistemih, kjer so življenjski pogoji solidni in je poskrbljeno tudi za okolje, najti rešitve, ki bodo rejcem všečni. Tako je pri pripravi modelov potrebno upoštevati naravne danosti, rejske navade in mnenja rejcev. Poskrbeti moramo za poučevane o predvidenih spremembah EU zakonodaje in zakonodaje v drugih državah članicah na področju reje prašičev. Tako bomo morali sprejeti rejo brez kletk, kar pomeni temeljito preureditev prasilišč in pripustišč. Spremembe zahtevajo večje razpoložljive površine, kar pomeni dograditev hlevov ali bistveno zmanjšanje števila svinj. Potrebno je sprejeti ukrepe, da bodo imeli rejci možnost povečevanja hlevskih površin za ohranitev staleža živali, pravzaprav je že sedaj nujno povečanje obsega prireje. Ker je takšna gradnja objektov dražja, jih je nujno potrebno podpreti z nepovratnimi sredstvi. Rejcem bi morala biti dana možnost, da nadstandardne oblike uhlevitve uvaja postopoma. Ker nimamo bogatih izkušenj z novimi tehnologijami, jih je pametno preveriti.
Drugi sklop sprememb se nanaša na izboljšanje dobrobiti prašičev. Zagotovo bomo prašičem morali zagotoviti prosto rejo in s tem ukinitev prasitvenih košar in individualnih stojišč. V literaturi in priporočilih najdemo, da bi morali hlevske površine podvojiti, na izpustih pa zagotoviti minimalne površine na prašiča. Spremembe se omenjajo tudi pri krmilnih mestih pri krmljenju po volji. Na krmilno mesto naj bi predvideli največ štiri prašiče, izjema naj bi bile le elektronske krmilne naprave. Napajalnikov mora biti dovolj in cucelj napajalniki naj bi bili nameščeni na različnih višinah, da bi vsem prašičem enostavno dostopni. Zelo pomembna je tudi regulacija klime v hlevu. Temperatura mora biti naravnana tako, da so prašiči v termonevtralni coni. To ni temperatura, ki je ugodna človeku. Pomembni elementi mikroklime so tudi vlaga, prepih, škodljivi plini, prah itd.
V tujini uvajajo hleve z dvojno ali celo trojno klimo, kjer imajo prašiči možnost izbire, rejec pa lahko celo prihrani pri stroških energije. Nižje temperature pomenijo tudi manjše izhajanje škodljivih plinov in tako ostaja kakovost zraka v hlevu boljša, zmanjša pa se tudi onesnaževanje okolja. Dobro zdravstveno stanje črede in izvajanje preventivnih ukrepov lahko občutno zmanjša stroške za veterino in izboljša varnost mesa in mesnih izdelkov v humani prehrani. Strukturiranje, oblikovanje in opremljanje kotcev omogoča prašičem, da sami vzdržujejo vsakodnevno higieno kotcev in je potreba po vložku dela s strani oskrbovalcev manjša.
Pričakujemo lahko tudi večji nadzor inšpekcijskih služb glede krajšanja repov, ki je že zakonsko prepovedano, izjeme, ki jih zakonodaja dopušča, pa naj bi bile redke in utemeljene. Prašiči, ki imajo dovolj prostora, večje neovirane talne površine, svež inuničljiv material za zaposlitev, optimiziran obrok, dovolj pitne vode, neoviran dostop do krmilnikov, optimalno klimo v hlevu, možnost umika …, se bodo manj ukvarjali z repi sovrstnikov. Na agresivnost in s tem tudi na grizenje repov vpliva veliko dejavnikov, najodgovornejšega je praktično nemogoče pravočasno izluščiti. O preprečevanju grizenja repov je potrebno dobro razmisliti že pred gradnjo hleva.
Tretji sklop sprememb se nanaša na varovanje okolja in trajnostni razvoj. Najprej bi poudarili izbiro lokacije, ki se prilagaja poseljenosti podeželja, klimatskim razmeram, naravnim danostim in infrastrukturi. Izogibamo se vodotokom in vodovarstvenim območjem. Iščejo se rešitve, kako izboljšati kakovost zraka v hlevu. Kakovost je tesno povezana tudi s koncentracijo škodljivih plinov. Ventilacija ne reši vseh problemov v hlevu, hkrati pa je še vedno čutiti neprijeten vonj okolici. Manjše površine rešetk, nižje temperature in uporaba vezalcev lahko pripomore k zmanjšanju izhajanja plinov iz gnojevke v kanalih. Dodatno lahko zmanjšamo izhajanje amoniaka tudi s takojšnjim ločevanjem trdega in tekočega dela iztrebkov. V hlevu pa je potrebno poskrbeti, da so polna tla suha (drenažni kanali ali odprtine), da jih prašiči ne uporabljajo za uriniranje in blatenje. Tako pri gradnji vzpostavijo pogoje, da prašiči opravijo potrebo na omejenih površinah, kjer je predvideno odstranjevanje iztrebkov skozi rešetke, ob polnih tleh pa z uporabo traktorske deske ali pehal.
